El Baradej se je ves čas zavzemal za mirno reševanje iranskega jedrskega vprašanja, zaradi česar je prišel v navzkrižje z administracijo nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha.

Med drugim tudi zato, ker je leta 2003 dejal, da IAEA v Iraku ni našel dokazov o obstoju ali izdelavi orožja za množično uničenje. Domnevne dokaze o tovrstnem orožju so namreč Američani navajali kot razlog za napad na Irak in strmoglavljenje režima takratnega iraškega diktatorja Sadama Huseina.

67-letni El Baradej bo svoje delo končal kot eden najbolj spoštovanih svetovnih diplomatov, ki je kar najbolje izkoristil omejene pristojnosti IAEA-ja in kljub močnim političnim pritiskom uspel ohraniti neodvisnost. Zaradi prizadevanj za preprečevanje uporabe jedrske energije v vojaške namene si je El Baradej skupaj z IAEA-jem prislužil Nobelovo nagrado za mir. Kljub vsem njegovim prizadevanjem pa mu ni uspelo rešiti vprašanja jedrskega programa Severne Koreje in iranskega jedrskega vprašanja. El Baradej tako zapuščo svoj položaj v času, ko sta se Iran in mednarodna skupnost pri reševanju vprašanja iranskega jedrskega programa znašla v slepi ulici.

Po El Baradeju Jukija Amano
El Baradeja bo na čelu IAEA-ja v torek nasledil Japonec Jukija Amano. Uradne predaje dolžnosti ali poslovilne zabave na Dunaju ne načrtujejo. El Baradej se je od približno tisoč sodelavcev poslovil že v petek, saj imajo zaposleni v Združenih narodih zaradi muslimanskega praznika danes prost dan.

Amano je na Dunaju znan kot delaven, a ne preveč prožen diplomat. Določene izkušnje z različnimi skupinami držav znotraj IAEA-ja je pridobil med vodenjem Sveta guvernerjev med letoma 2005 in 2006. Japonski državljani upajo, da bo odločno zagovarjal neširjenje jedrskega orožja in predstavljal glas prebivalcev edine države, ki je do zdaj doživela jedrski napad.

Za položaj generalnega direktorja IAEA-ja se je letos potegoval tudi slovenski ustavni sodnik in dolgoletni diplomat Ernest Petrič, ki pa je konec junija zaradi pomanjkanja podpore odstopil od kandidature.