Janša je po pogovorih med drugim pohvalil reforme, ki jih je Albanija izvedla v zadnjem času in jo približujejo EU-ju, oba pa verjameta v krepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Govorila sta tudi o razmerah v regiji.

Kot je na skupni novinarski konferenci po pogovorih izpostavil slovenski premier, je Berishevi vladi uspelo izvesti nekatere pomembne politične reforme, kot je volilna, ki jo pomembno približujejo EU-ju. Priznanje za dosežen napredek je navsezadnje vizumska liberalizacija, ki je bila za Albanijo uveljavljena lani, je spomnil.

Pohvalil je tudi napore Tirane za doseganje ustavne oziroma tripetinske večine v parlamentu, potrebne za sprejetje nekaterih bistvenih ukrepov, v prvi vrsti za ureditev vprašanja imunitete. Izrazil je pričakovanje, da se bo trend sodelovanja med albansko vlado in opozicijo nadaljeval in da bo zadnja pri bistvenih odločitvah ravnala odgovorno.

Vprašanja, kot je odprava imunitete, niso samo notranja zadeva Albanije in ne smejo biti predmet merjenja moči med koalicijo in opozicijo. Gre za zahteve, ki jih postavlja EU in ki jih države, ki si želijo članstva, pač morajo izpolniti, je poudaril.

Pot v EU Janše ne skrbi
Slovenijo sicer po besedah Janše pot Albanije v EU ne skrbi, saj dobro poteka, bolj jo skrbi hitrost približevanja Uniji v nekaterih drugih državah Zahodnega Balkana. Je pa premier posvaril, da se mora proces širitve EU-ja, če želi ostati privlačna za Zahodni Balkan, kljub sedanji krizi normalno razvijati in ne smejo nastajati do zastojev.

Berisha je zatrdil, da je Albanija odločena izpolniti vse zahteve na poti v EU. Tudi sam je spomnil, da se sodelovanje v parlamentu po hudi politični krizi, ki je državo zajela po parlamentarnih volitvah junija 2009, krepi in se sprejemajo pomembni zakoni. Poudaril je, da pri odpravi obstoječe imunitete ne gre za pridobivanje političnih točk, ampak za nujen ukrep, saj javni uslužbenci enostavno ne morejo imeti imunitete za dejanja organiziranega kriminala in korupcije. Vlada se je zato odločila, da gre s tem vprašanjem na referendum.

Za krepitev gospodarstva
Berisha je še izpostavil napore Tirane za krepitev albanskega gospodarstva, ki čuti posledice krize držav v območju z evrom, še posebej zaradi zmanjšanja menjave z Italijo in Grčijo ter prek bančnega sistema, ki je v lasti velikih evropskih bank. Premierja sta veliko pozornosti namenila krepitvi gospodarskega sodelovanja, ki je relativno skromno, a kot sta prepričana, obstaja tako interes kot velik potencial za krepitev na najrazličnejših področjih, od turizma, energetike, rudarstva, gradbeništva, bančnega sistema in drugih.

Berisha je poudaril, da bodo naredili vse, da bodo lahko slovenski podjetniki v Albaniji uspešno delali. Z reformami so ustvarili okolje, ki je ugodno za tuje investicije, imajo tudi kakovostno in poceni delovno silo, je povedal. Da je albansko okolje ugodno za investicije in ustreza evropskim standardom, se je strinjal tudi Janša.

Tema pogovorov je bil tudi Zahodni Balkan, pri čemer je Janša pohvalil konstruktivno vlogo Albanije v regiji. Premierja sta se strinjala, da je prihodnost v EU-ju najboljši recept za reševanje težav, ki še pestijo Balkan. Berisha je kot pravo pot za reševanje težav izpostavil še dialog in se zavzel za nadaljevanje pogovorov med Beogradom in Prištino.

Premierja sta še spomnila, da državi letos praznujeta 20. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov, Berisha pa se je Sloveniji zahvalil za podporo, ki jo je ves ta čas izkazovala njegovi državi. Med drugim se je zahvalil za pomoč pri spopadanju z letošnjo hudo sušo in gašenju požarov. Spomnila sta tudi, da Albanija letos praznuje 100. obletnico samostojnosti in da v tem letu tudi predseduje Svetu Evrope. Janša je pohvalil njen program predsedovanja, še posebej poudarek, ki ga je dala medkulturnemu dialogu.