"Mislim, da če bi bil jaz v njegovi koži, bi odstopil," je povedal Abdullah za BBC. "Odstopil bi in se prepričal, da ima kdor koli, ki bi prišel za menoj, sposobnost spremeniti status quo, ki smo mu priča."

Jordanija je že vseskozi izjemno kritična do nasilnega zatiranja protivladnih protestov v sosednji Siriji. Kralj Abdullah meni, da bi moral predsednik, preden zapusti stolček, začeti novo obdobje političnega dialoga.
Damask se je sicer medtem jezno odzval na sobotno odločitev Arabske lige, da Sirijo odslovi s svojih srečanj, dokler ta ne bo ustavila nasilja v državi. Zunanji minister je odločitev označil za "nevaren korak".

Sirski zunanji minister Valid Mualem je na tiskovni konferenci v Damasku dejal, da se je Arabska liga odločila za nevaren korak, za katerega naj bi se organizacija odločila že pred časom. Mualem je dejal, da "Sirija plačuje ceno za svoja močna stališča, ki jih ne bo preklicala in bo postala še močnejša, spletke proti Siriji pa bodo propadle".

Odločitev o suspendiranju Sirije, ki bo začela veljati v sredo - takrat bodo znova zasedali zunanji ministri Arabske lige -, je organizacija sprejela v soboto. Odločili so, da Sirija ne bo sodelovala na srečanjih Arabske lige, dokler ne bo sirski predsednik uresničil načrta organizacije o končanju nasilja v državi. Na srečanju je bil tudi predstavnik Sirije, a so njene delegacije odločitev o tem dejansko sprejele same že pred mesecem dni.

Rusija ne podpira ukrepov Arabske lige
Ukrep Arabske lige je naletel na odobravanje mednarodne skupnosti, v Siriji pa je sprožil množične proteste podpornikov režima, ki so napadli več tujih veleposlaništev, med njimi tudi veleposlaništvi Savdske Arabije in Katarja. Mualem se je opravičil za te napade in priznal, da je zaščita veleposlaništev del njihove odgovornosti. Povedal je še, da sirske vlade ne skrbi verjetnost tujega vojaškega posredovanja v državi, saj mu nasprotujeta Rusija in Kitajska. "Sirija ni Libija. Libijski scenarij se ne bo ponovil," je bil prepričan Mualem.

Rusija je doslej v Varnostnem svetu Združenih narodov nasprotovala vsakršnim sankcijam proti Siriji, čeprav je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev oktobra pozval sirskega predsednika Bašarja al Asada, naj bodisi sprejme reforme bodisi odstopi. Kritično se je odzvala tudi na sobotno odločitev Arabske lige, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je povedal, gre za napačen korak, tisti, ki so se zanj odločili, pa so izgubili pomembno priložnost, da bi razmere postale preglednejše. "Nekdo resnično ne želi, da bi se Sirci strinjali med sabo," je še dodal.

Evropska unija zaostrila sankcije proti režimu v Damasku
Zunanji ministri Evropske unije so se medtem dogovorili, da bo EU zaostril sankcije proti Siriji, da bi tako okrepila pritisk na predsednika Bašarja Al Asada, vojaško posredovanje po vzoru Libije pa zavrača. Evropska unija naj bi tako že sprejela odločitev o razširitvi sankcij v obliki zamrznitve premoženja in prepovedi potovanja v EU še na 18 oseb blizu sirskemu režimu, članice naj bi zamrznile evropska posojila državi, ki prihajajo iz Evropske investicijske banke (EIB), in tehnično podporo državi na tem področju.

Unija je v preteklih mesecih že uvedla niz sankcij proti sirskemu režimu, vključno s prepovedjo potovanja in zamrznitvijo premoženja 56 osebam blizu režima. Zamrznila je premoženje 19 organizacijam ali podjetjem, vključno s sirsko komercialno banko, uvedla embargo na orožje in uvoz nafte ter prepovedala vlaganja v naftni sektor.

"Razmere v Siriji niso enake kot v Libiji"
Ob uvedbi novih sankcij pa je visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Catherine Ashton odločno izključila vojaško posredovanje po vzoru Libije. "Mislim, da ne gremo v isto smer, razmere niso enake," je dejala. Francoski zunanji minister Alain Juppe pa je podprl predlog Arabske lige, da bi preučili možnost vzpostavitve mehanizma za zaščito civilistov v Siriji.

V nasilju sirskega režima je bilo od spomladi letos v zadnjih osmih mesecih po podatkih Združenih narodov ubitih že več kot 3.500 ljudi.