Josipoviću se zdi nesporno, da lahko Slovenci uporabljajo njihovo morje, da bi imeli dostop do odprtega morja. "Tega jim nihče ne brani," pravi. Ob tem je dodal, da njegov glas v hrvaškem saboru proti arbitražnemu sporazumu "ne determinira /njegove/ politike proti Sloveniji". "Moj glas proti sporazumu ni bil motiviran zaradi neprijateljskih vzgibov proti Sloveniji. Preprosto sem menil, da s tem sporazumom hrvaški nacionalni interes ni dovolj zaščiten. Želel bi si, da to ni tako. Na žalost pa vsaka resna analiza dokazuje, da bi nas tak sporazum izpostavil določeni stopnji tveganja. Ko sem glasoval proti, sem menil, da bi morala naša diplomacija bolje opraviti svoje delo. Glede na to, da je sabor sprejel sporazum, pa je jasno, da ga moramo vsi spoštovati," je dejal novi hrvaški predsednik za časnik Jutarnji list.

Na novinarjevo vprašanje, kakšno politiko bo vodil do Slovenije, glede na to, da ima Hrvaška zadnje čase z njo težave, je Josipović dejal, da se ne strinja s tako oceno. "Menim, da imamo več težav z BiH-om in Srbijo." Glede slovensko-hrvaškega vprašanja je še dejal, da sta Slovenija in Hrvaška "veliko bolj kompatibilni državi, tako po svojem tržišču kot po svojih potrebah in mentaliteti, kot katere koli druge države članice EU-ja".

Glede rešitve težavnega vprašanja o Ljubljanski banki pa je le kratko odgovoril, da je treba "čim prej rešiti vsa odprta vprašanja".

Prvi zunanjepolitični cilj: vstop v EU
"Če govorim o zunanji politiki, je jasno, da je naš glavni cilj vstop v Evropsko unijo. Med drugimi pomembnimi cilji so dobri odnosi s sosednjimi državami. Ko govorimo o EU-ju so razlogi samoumevni. Nujno je, da se čim prej vključimo v to veliko tržišče kot tudi v evropski znanstvenoizobraževalni in kulturni prostor. Ko pa je govor o naših sosedih, so dobri odnosi z njimi pomembni iz več razlogov. Eden je varnostni: dobri odnosi s sosednjimi državami nam zagotavljajo mir. Prav tako pa si s tem odpiramo možnost za nova tržišča, kot so srbsko, bosanskohercegovsko in črnogorsko ...," je dejal o prioritetah hrvaške politike Ivo Josipović.

"Hrvaška je priznala Kosovo in od tega ne odstopa"
Na vprašanje, kako namerava rešiti vprašanje s Srbijo, saj je bil nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić v konfliktih s srbskim predsednikom Borisom Tadićem, ki tudi ni prišel na Josipovićevo slovesno umestitev, je odgovoril: "Borisa Tadića ni bilo na inavguracijo zaradi nekih osebnih zamer. Mislim, da sem v srbskih medijih dobil zelo pozitiven odziv. Menim, da je tako srbskim politikom kot srbski javnosti jasno, da zastopam politiko miru, sodelovanja in reševanja problemov. Na žalost pa vztrajam, da predsednik Tadić ni prišel na inavguracijo zaradi verjetno popolnoma neracionalnih razlogov. Nenazadnje se vprašanje odnosa med Kosovom in Srbijo ne dotika hrvaške zunanje politike. Svoj odnos do Kosova smo izrazili s priznanjem Kosova in od tega ne odstopamo."

Na vprašanje, ali bi lahko Srbija vstopila v proces pristopnega pogajanja z EU-jem, še preden bi izročila Ratka Mladića in Gorana Hadžića, je Josipović dejal, da morajo za vse države veljati enaki pogoji in da morata biti Mladić in Karadžić izročena haaškemu sodišču.

BiH največji hrvaški zunanjepolitični problem
Tako je situacijo z Bosno in Hercegovino ocenil novi hrvaški predsednik in dodal, da je k temu največ prispevala Tuđmanova politika v BiH-u. "Bosna in Hercegovina je suverena država ... dejstvo pa je, da BiH ni samo lokalni in regionalni problem, temveč tudi evropski in svetovni problem," je situacijo ocenil Josipović.

Z novinarjem Jutarnjeg lista sta se dotaknila tudi vprašanja odcepitve Republike srbske.
"Republika srbska je rezultat Deytonskega sporazuma in je kot taka legalna kategorija. Ne moremo je nasilno ukiniti. Tudi Republika srbska ne more sama odločati o spremembi stanja. Pri tem imam v mislih predvsem njihovo napovedovanje odcepitvenega referenduma. Četudi bodo izvedli referendum, ta ne bo pravno zavezujoč."

"Cerkev vodila kampanjo proti meni, a sem zmagal"
Josipović je med drugim v intervjuju komentiral še eno Mesićevo zapuščino - odnos države do Cerkve. "Dejstvo je, da se Katoliška cerkev kot institucija, še nikoli ni tako odprto vmešavala v predvolilni predsedniški izbor, kot se je letos. Pri tem seveda ne upoštevam prvih demokratičnih volitev leta 1990, ko je tudi Cerkev sodelovala v boju proti komunizmu. Cerkev je vodila kampanjo proti meni, a sem kljub temu zmagal. Zmagal sem tudi zahvaljujoč stotisočim katoličanom v tej državi. Menim, da so na teh volitvah verniki škofom poslali jasno sporočilo," je bil odločen Josipović.

O Tuđmanu in Mesiću
"Dobro sta se odzivala na situacije, ki so se dogajale v času njunega predsedovanja. Glede Tuđmana se v svetu govori predvsem v luči njegove odklonilne politike. A v zgodovinskih učbenikih bo zagotovo opisan kot ustanovitelj moderne Hrvaške. Tega mu nihče ne more odvzeti in po tem se ga bomo zapomnili, njegova odklonilna politika pa se bo po vsej verjetnosti čez čas pozabila. Prav tako je predsednik Mesić prispeval k demokratizaciji posttuđmanove Hrvaške: od zloglasnega upokojevanja generalov, ki so kazali prevelike politične ambicije do drugih potez, ki so pomagale Hrvaški, da se je približala Evropi," je Josipović ocenil delo svojih predhodnikov Stipeta Mesića in Franja Tuđmana.