Iz Južne Afrike so še sporočili, da bo moral Bašir ostati na njihovem ozemlju, dokler se sodišče v ponedeljek ne bo izreklo o tem, ali bodo sudanskega predsednika aretirali in predali Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC). To se je zgodilo, potem ko je skupina pravnikov Southern African Litigation Centre sprožila nujni postopek z zahtevo po aretaciji sudanskega predsednika. V skladu z odločitvijo sodišča so vse državne institucije zavezane k temu, da Baširju preprečijo izstop iz države, je povedala pravnica iz omenjene skupine Caroline James.

"Južna Afrika ga je dolžna aretirati"
"Južna Afrika ima dolžnost, da ga aretira," je dodal johannesburški pravnik Gabriel Shumba. "Če tega ne bodo storili, se bodo znašli v enakem položaju kot drugi afriški režimi, ki ne spoštujejo človekovih pravic. To je test za državo," je menil.

Aretacijo Baširja od Južne Afrike zahteva ICC, ki je zanj zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih v času krvavega konflikta v sudanski regiji Darfur, izdal dva mednarodna zaporna naloga.

Ko je Bašir prispel v Johannesburg, so ga pozdravili z državniškimi častmi, udeležil se je tudi skupinskega fotografiranja, nato pa je prišla novica o začasni prepovedi odhoda iz države.

Humanitarna kriza v Darfurju
Dvodnevni vrh Afriške unije naj bi bil posvečen predvsem krizi z migranti in nemirom v Burundiju, a ga bo zdaj očitno zasenčila udeležba sudanskega predsednika. Obtožbe proti Baširju so bile vložene že leta 2009, zato je v preteklih letih potoval skorajda le po državah, ki tako kot Sudan niso podpisnice rimskega statuta, s katerim je bil ustanovljen ICC. Južna Afrika pa je podpisnica in je Baširja zato dolžna izročiti sodišču.

Nasilje v Darfurju je izbruhnilo leta 2003, ko so tamkajšnji uporniki začeli boj proti Baširjevemu režimu. Po ocenah Združenih narodov je bilo ubitih več kot 300.000 ljudi, 2,5 milijona jih je bilo pregnanih z domov. Po trditvah Kartuma naj bi bilo sicer ubitih le okoli 10.000 ljudi.