ZDA očitno zelo skrbi, da je Edward Snowden zaprosil za azil v Rusiji, s katero se ne morejo igrati podobno kot z državami Latinske Amerike in Evrope, ter da se je Snowden na moskovskem letališču Šeremetjevo v petek sestal s predstavniki humanitarnih organizacij in novinarji. O tem sta namreč po telefonu govorila predsednika ZDA in Rusije Barack Obama in Vladimir Putin.

Vsebina njunega pogovora sicer ni znana, je pa tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney izjavil, da je "zagotavljanje propagandne platforme za Snowdna v nasprotju s prejšnjimi izjavami ruske vlade, da v zadevi ostaja nevtralna. Prav tako ni skladno s trditvami, da Rusija ne želi, da bi Snowden še naprej škodoval ameriškim interesom".

Mercosur: Odpoklic veleposlanikov
Medtem pa so države članice Skupnega južnega trga, Mercosur, v Urugvaju sprejele sklep, da bodo iz evropskih držav, ki so bile vpletene v incident z bolivijskim predsednikom Evom Moralesom, odpoklicale veleposlanike.

"Sprejeli smo več ukrepov, da bi z njimi izsilili javno pojasnilo in opravičilo evropskih držav, ki so napadle našega brata Eva Moralesa," je dejal venezuelski predsednik Nicolas Maduro.

Argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner, ki se boji leteti po svetu s predsedniškim letalom, saj mednarodni upniki grozijo, da ga bodo zaplenili, pa je dodala: "To je svet, v katerem živimo. Svet z novimi oblikami kolonializma. Je bolj prefinjeno kot pred dvema stoletjema, ko so prišli z armadami, da nam vzamejo srebro in zlato."
Zasilni pristanek letala
Spomnimo. 2. julija se je letalo z bolivijskim predsednikom iz Moskve vračalo domov, ko so mu Francija, Španija, Italija in Portugalska prepovedale prelet nad njihovim zračnim prostorom, domnevno zato, kar naj bi bil na krovu Edward Snowden. Letalo je moralo zasilno pristati na Dunaju. Edwarda Snowdna na njem ni bilo.

"Moč tega incidenta, ki nakazuje težnjo po neokolonialni miselnosti, je odraz neprijateljskega in sovražnega dejanja, ki krši temeljne človekove pravice in preprečuje pravico do potovanja, pa tudi pravico do imunitete vrhovnega voditelja države," so zapisali v skupni izjavi.

Podelitev azila je neodtujljiva pravica vsake države
Države Mercosurja (Argentina, Brazilija, Urugvaj, Venezuela in od avgusta dalje znova Paragvaj) so ob tem izrazile solidarnost z Bolivijo, Nikaragvo in Venezuelo, ki so nekdanjemu pogodbeniku ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwardu Snowdnu ponudile politični azil.

Še enkrat pa so opozorile na neodtujljivo pravico vsake države, da podeli politični azil, zato je treba zagotoviti, da prosilec za azil lahko potuje v državo, ki mu ga podeli. Snowden je vse od 23. junija ujet na tranzitnem območju mednarodnega moskovskega letališča Šeremetjevo.
ZDA so mu razveljavile potni list in za njim razpisale kazenski pregon, kar pomeni, da Snowden ne more odpotovati z letališča v države zacveznice, saj mu evropske zaveznice ZDA, tako kot v primeru Eva Moralesa, verjetno ne bodo dovolile potovati čez njihov zračni prostor.

ZDA vohunijo tudi v državah Latinske Amerike
Izjava Mercosurja prav tako obsoja ameriško vohunjenje po državah Latinske Amerike, ki ga je po Snowdnovih informacijah v torek razkril brazilski časopis O Globo. "Odločno zavračamo prestrezanje telekomunikacij in vohunske dejavnosti, ki kršijo človekove pravice in pravice do zasebnosti in informiranja," so zapisali v skupni izjavi in Varnostni svet Združenih narodov pozvali, da zadevo uvrsti na svoj dnevni red.

Brazilska predsednica Dilma Rousseff, ki jo je vojaška diktatura v 70. letih prejšnjega stoletja zaprla, je dejala, da so človekove pravice še posebej pomembne za države Latinske Amerike, ki so desetletja živele v diktaturah.

"Vsako vohunsko dejanje, ki krši človekove pravice, kot je osnovna pravica do zasebnosti, in spodkopava suverenost držav, si zasluži obsodbo vsake države, ki se ima za demokratično. Čeprav potrebuješ mednarodno sodelovanje za boj proti terorizmu, to ni nobeno opravičilo za kršenje človekovih pravic nikjer na svetu."