Ob 93. obletnici koroškega plebiscita je deželni glavar Peter Kaiser na proslavi v Celovcu spregovoril tudi v slovenščini. Brambovci in svobodnjaki mu že očitajo, da si je prisvojil proslavo.

Kot v preteklosti je proslava potekala na dvorišču deželnega zbora, na njej pa je bilo letos več udeležencev. Na plebiscitu leta 1920 se je določila meja med takratno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Izid plebiscita je privedel do tega, da je del slovenskega naroda ostal v Avstriji.

Deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser je udeležence proslave v svojem govoru pozval, naj se obrnejo v prihodnost in se osredotočijo na to, kar narodne skupnosti povezuje in jim je skupno. Kritičen je bil do poskusov zlorab današnjega praznika v preteklosti.

"Kdor še dandanes verjame, da je treba med Korošci in Korošicami, ki so v nasprotju s številnimi političnimi agitatorji naredili korak naprej, sejati zavist in neslogo, zadaja nove, krvave rane v našo domovino," je poudaril Kaiser, ki je del svojega govora povedal v slovenščini.

V govoru se je avstrijskemu državnemu sekretarju Josefu Ostermayerju in nekdanjemu deželnemu glavarju avstrijske Koroške Gerhardu Dörflerju zahvalil za njun prispevek pri doseganju rešitve glede dvojezičnih krajevnih napisov.

Zbrane sta nagovorila tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm in Koroškega Heimatdiensta Josef Feldner, ki sta si v okviru t. i. konsenzne skupine leta prizadevala za dogovor glede dvojezične topografije.

Svobodnjaki pogrešali koroško nošo
Današnja slovesnost je že ujezila svobodnjake (FPÖ) in brambovce. Slednji se proslave niso udeležili, čeprav so bili nanjo povabljeni. Vodstvo FPÖ-ja je na proslavo prišlo, a "ob protestu".

Kaiserju so med drugim očitali, da si je politično prilastil proslavo, zmotilo pa jih je tudi dejstvo, da so iz deželne himne danes izpustili njeno četrto kitico, ki je nastala šele leta 1930 in na zelo bojevit način z besedami "kjer se meja piše s krvjo" govori o boju brambovcev.

Župana Celovca Christiana Scheiderja iz vrst FPÖ-ja je posebej zmotilo dejstvo, da Kaiser danes ni bil oblečen v koroško nošo, kakor je bilo do zdaj običajno za deželne glavarje na današnji dan. "Vsak naj obleče, kar želi. A ob določenih dneh je pač treba posebej počastiti našo koroško kulturo," je dejal.

Volitve prinesle preobrat
Na avstrijskem Koroškem so marca letos po vrsti odmevnih korupcijskih afer predčasno volili deželni zbor. Volitve so povsem spremenile politično podobo dežele, saj so na njih slavili socialdemokrati, svobodnjakom pa je podpora močno padla.

Socialdemokrati, Zeleni in ljudska stranka so nato oblikovali vlado pod vodstvom Kaiserja, od katere si Slovenija obeta večje razumevanje za položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

Ta pričakovanja so se izkazala za upravičena že takoj po potrditvi vlade, saj je Kaiser kot prvi povojni deželni glavar v celovškem deželnem zboru spregovoril v slovenščini.