Francoski volivci bodo v nedeljo odločili, kdo bo v Elizejski palači nasledil socialista Francoisa Hollanda: neodvisni Macron, sicer nekdanji minister za gospodarstvo v Hollandovi vladi, ali predsednica skrajnodesničarske Nacionalne fronte. Po 1. krogu, ki je potekal 23. aprila in v katerem je največ glasov osvojil Macron, sta si oba kandidata vse do zadnjega trenutka prizadevala prepričati predvsem približno petino še neodločenih volivcev. Za oba kandidata velja, da če želita uresničiti dane obljube, potrebujeta tudi odličen volilni izid njunih strank na junijskih parlamentarnih volitvah.

In kaj obljubljata volivcem? V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih točk njunih volilnih programov (predstavljena sta po abecednem vrstnem redu).

MARINE LE PEN
48-letna odvetnica, najmlajša hčerka Jean-Marieja Le Pena, ki je Nacionalno fronto ustanovil leta 1972, se je stranki pridružila leta 1986, na njenem čelu pa je od leta 2011.

Po brexitu še frexit?
Njen program vsebuje 144 točk, v ospredju kampanje pa so bila predvsem njena stališča do varnosti, evra in Evropske unije. Morebitni izvolitvi bi takoj sledila šestmesečna pogajanja z evropskimi partnerji o drastičnih spremembah francoskega članstva v EU-ju, in sicer v smer ohlapnejšega sodelovanja držav članic. Zavzema se tudi za ukinitev evra, v srednem soočenju je omenila vrnitev ekuja, "starega očeta" evra, evropske valute, ki je bila sestavljena iz 12 valut v evropski denarni košarici. V šestih mesecih po morebitni izvolitvi bi v Franciji izvedli tudi referendum o članstvu Francije v zavezništvu, in če predtem v pogajanjih ne bi dosegli zadostne reforme Unije, bi se zavzela za frexit. Če bi na referendumu volivci glasovali proti izstopu, bi sama odstopila.

Najprej 10 reform
V prvih dveh mesecih vladanja bi se osredotočila na 10 reform, med drugim na izgon vseh tujcev, ki so pod nadzorom varnostno-obveščevalnih služb, odvzem francoskega državljanstva vsem tistim z dvojnim državljanstvom, ki so obsojeni povezav z džihadizmom, ukinitev brezplačne zdravstvene oskrbe nezakonitim priseljencem, trem najnižjim razredom na lestvici prihodkov pa bi za 10 odstotkov znižala obdavčitev.

Protekcionizem in interes države
Na razpise javnih naročil bi se lahko prijavljala le francoska podjetja, če razlike v njihovih predlaganih cenah ne bi bile previsoke. Eden izmed pojmov, ki jih je omenjala, je tudi inteligentni protekcionizem, ki vključuje triodstotni davek na uvoz. Zavzema se tudi za zavrnitev številnih mednarodnih trgovinskih sporazumov, nekatere pravice, ki jih imajo zdaj vsi prebivalci Francije, med njimi brezplačno šolstvo, pa bi po novem pripadale samo francoskim državljanom. O tem bi odločali volivci na referendumu. Delodajalci, ki bi zaposlili tujce, bi morali plačati dodaten davek.

Novi zapori, več policistov
Za večjo varnost bi poskrbela s 15.000 dodatnimi policisti in novimi zapori s kapaciteto 40.000 zapornikov. Tujce, ki bi bili obsojeni, bi zaradi tega avtomatično izgnali iz države, nezakoniti priseljenci pa ne bi mogli legalizirati svojega bivanja v državi. Povečala bi tudi proračun za obrambo, in sicer na tri odstotke BDP-ja, in se zavzela za izstop Francije iz Natovega poveljstva skupnih vojaških sil.

Za zmanjšanje števila priseljencev bi poskrbela tudi z omejitvijo prošenj za azil na francoskih konzulatih, zaostrila pa bi tudi pogoje za pridobitev francoskega državljanstva. Ob tem bi lahko v državo vsako leto prišlo največ 10.000 priseljencev.

Kar zadeva gospodarske cilje, je v ospredju dvoodstotna gospodarska rast v prihodnjem letu, (Banka Francije napoveduje 1,4-odstotno rast), cilji stranke pa so, da bi bila ob koncu petletnega mandata rast BDP-ja petodstotna, inflacija pa bi bila do leta 2020 2,5-odstotna.

Nad davčne utaje
Luknjo v državni blagajni bi napolnila s preganjanjem davčnih utaj in preganjanjem poneverb v socialnem sistemu, spremembami evropskih politik, novo migracijsko politiko in administrativno reformo. Po njenem predlogu bi se javni primanjkljaj do leta 2018 zmanjšal s 4,5 odstotka BDP-ja prihodnje leto na 1,3 odstotka ob koncu mandata 2022. Zmanjšala bi tudi obdavčitev plač v majhnih in srednje velikih podjetjih in zmanjšala davek na dobiček.

Uvedla bi tudi izvedbo referenduma, če predlog zanj podpira 500.000 državljanov, za skoraj polovico pa bi zmanjšala število poslancev in senatorjev.

Nižanje upokojitvene starosti
Starost za upokojitev bi z zdajšnjih 62 let znižala na 60 in povečala finančno pomoč revnim starejšim, otroške dodatke pa bi zvišala vsem. Za večjo blaginjo državljanov bi za pet odstotkov znižala tudi regulirano ceno plina in elektrike, obdržala pa bi tudi 35-urni delovnik, nadure pa ne bi bile več obdavčene.

EMMANUEL MACRON
39-letni predsednik stranke En Marche!, nekdanji bankir in gospodarski minister, je spreten in uglajen govorec, s čimer "blaži" to, da ima kratko politično kilometrino. Ena izmed ključnih razlik z Le Penovo je njegovo stališče do Evropske unije in evra: je njun zaprisežen podpornik, a v zadnjem tednu kampanje je dal vedeti, da so potrebne reforme. "Sem proevropski, v kampanji sem ves čas branil evropsko idejo in evropske politike, ker menim, da je to izjemno pomembno za Francoze in za mesto naše države v globalizaciji," je v pogovoru za britanski BBC dejal Macron. "A hkrati se moramo spoprijeti z razmerami, prisluhniti ljudem in temu, da so zelo jezni, nepotrpežljivi, slabo delovanje EU-ja pa ni več vzdržno," je dodal.

V ospredje svojega programa je postavil sicer politično občutljivo združevanje javnega in zasebnega pokojninskega sistema in združitev sistemov nadomestil za brezposelne, ki se zdaj razlikujejo glede na redno zaposlene in samozaposlene. Kar zadeva finančne cilje, se zavzema za ohranitev proračunskega primanjkljaja pod tremi odstotki BDP-ja, kar je za članice EU-ja zavezujoče, napoveduje pa tudi znižanje brezposelnosti na sedem odstotkov do konca petletnega mandata. Ena njegovih najbolj odmevnih napovedi je investicijski načrt v vrednosti 50 milijard evrov in vzporedno varčevanje javnih izdatkov v znesku 60 milijard letno, prav tako do konca mandata leta 2022.

Čemu bi namenil 50 milijard evrov?
Javni investicijski načrt, težek 50 milijard evrov, bi vključeval 15 milijard za izobraževanje in pridobivanje veščin za iskanje služb, 15 milijard evrov za doseganje ciljev na področju olja in energije (v petih letih prehod iz sistema, kjer je glavni vir pridobivanja energije premog, na uporabo alternativnih virov in obnovljivih virov; dvig davka na izpuste), pet milijard bi namenil za investiranje do okolja prijaznih projektov v kmetijstvu, sodelovanje lokalnih pridelovalcev in pomoč v kriznih obdobjih neugodnih cen, pet milijard evrov pa za prometno in lokalno infrastrukturo, s poudarkom na prenovi zastarelih že obstoječih železniških prog, in ne gradnji novih. Nadaljnjih pet milijard evrov bi namenil javnemu zdravstvu (od okrepitve financiranja nabave očal do boja proti neuporabljenim zdravilom na receptu), zadnjih pet milijard evrov pa posodobitvi in avtomatizaciji javne administracije.

In kako bi privarčeval 60 milijard evrov?
Deset milijard bi privarčeval s padcem izplačila nadomestil za brezposelne, ki bi sledil zaradi prej omenjene večje zaposlenosti, 15 milijard prihranka bi prinesla večja učinkovitost v javnem zdravstvu, 25 milijard posodobitev javnih storitev, kamor bi spadalo tudi znižanje števila zaposlenih za 120.000, 10 milijard pa zmanjšanje izdatkov lokalnih oblasti, tudi z zmanjšanjem delovnih mest za 70.000.

Podobno kot Le Penova bi tudi Macron znižal davek na dobiček s 33 na 25 odstotkov. Zaposleni z nizkimi plačami bi bili izvzeti iz plačila določenih obveznosti na področju sociale, kar bi na letni ravni znašalo dodatno 13. plačo.

Tudi Macron bi okrepil policijske vrste
Podobno kot politična nasprotnica bi tudi Macron zgradil nove zapore, a z manjšim povečanjem kapacitet: Le Penova bi zgradila nove zapore za 40.000 dodatnih mest, Macron pa za 15.000. Tudi on bi povečal število policistov, in sicer za 10.000, in povišal proračun za obrambo z 1,8 odstotka BDP-ja, kolikor je znašal lani, na dva odstotka.

Število sodišč bi na vseh ravneh pustil takšno, kot je, ker ocenjuje, da mora biti "pravica blizu".

Podjetjem, ki bi zaposlovala v 200 soseskah z nizkimi prihodki, bi v treh letih ponudil subvencijo po 15.000 evrov na posameznega zaposlenega. V nasprotju z Le Penovo, ki bi znižala upokojitveno starost, bi jo Macron ohranil pri zdajšnjih 62 letih. Ustanovil bi tudi poseben sklad za industrijo in inovacije, s proračunom 10 milijard evrov, ki bi jih namenil za financiranje industrij prihodnosti, in okrepil pomoč in svetovanje majhnim podjetjem pri vstopanju na trg.

Na področju varnosti in boja proti terorizmu se zavzema za tesnejše sodelovanje vseh varnostnih organov. Med drugim bi ustanovil tudi manjše centre, v katere bi sprejemali radikalizirane osebe, in ki bi bili tam komunikacijsko popolnoma odrezani od sveta.

Zavzema se za celostni dogovor Evrope in Kitajske, in sicer med drugim glede varnosti, trgovine in ekologije. Podpira tudi pregled tujih investicij na evropskih tleh, da bi lahko ohranili nadzor nad strateško pomembnimi področji. Na področju mednarodnih odnosov podpira tudi širitev Varnostnega sveta Združenih narodov za pet novih članic: Nemčijo, Japonsko, Indijo, Brazilijo in eno od afriških držav.

Na področju šolstva bi v 12.000 šolah na območjih z nizkimi prihodki prepolovil število učencev v razredu na 12, učitelji v teh šolah pa bi prejeli letni bonus 3.000 evrov. V vseh šolah bi prepovedal uporabo prenosnih telefonov, in sicer za učence do okoli 15. leta.

Mladim 500 evrov vredna prepustnica za kino, gledališče in koncerte
Vsi 18-letniki bi prejeli 500 evrov vredno kulturno prepustnico, ki bi jo lahko uporabili za oglede filmov in gledaliških predstav ter obisk koncertov.

Napoveduje tudi posege v državne organe: število poslancev v senatu in narodni skupščini bi zmanjšal za tretjino, za najmanj četrtino pa bi zmanjšal število v vrstah lokalnih oblasti. Poslancem bi tudi prepovedal zaposlovanje družinskih članov, na isti položaj pa bi bili lahko poslanci in drugi voljeni politiki izvoljeni za največ tri mandate.