V kaotičnih popotresnih razmerah so se v medijih začele pojavljati informacije, da se je na Haitiju povečalo tako trgovanje z otroki kot njihove posvojitve. Čeprav je za mnoge to, da bodo morda lahko kmalu dobili novega družinskega člana, vesela novica, pa Unicef opozarja, da ima lahko pospešen postopek za posvojitev otroka negativne posledice. Kot je za MMC pojasnila svetovalka izvršne direktorice za odnose z javnostmi Maša Simič, je Unicef na Haitiju že sprejel nekaj zaščitnih ukrepov.
Haitijska vlada je med drugim okrepila nadzor nad državnimi mejami. Tisti, ki želijo otroke odpeljati iz sirotišnice ali bolnišnice, se morajo identificirati. Prav tako bo moral vsako odobreno posvojitev podpisati haitijski premier Jean-Max Bellerive. Ta je med drugim za CNN dejal, da se v državi borijo tudi s preprodajo organov otrok in drugih ljudi.

Otroke je treba indentificirati in poiskati njihove sorodnike
Kot je pojasnila Simičeva, je Unicefov poziv k previdnosti glede hitrosti posvojitve primeren predvsem zato, ker ''je treba otroke najprej identificirati". "Nato je treba najti podatke o njihovih starših oziroma sorodnikih, saj se tako lahko prepreči zlorabe in trgovanja z otroki.'' Unicef je med drugim v sodelovanju z drugimi organizacijami na Haitiju odprl tri zavetišča. Vsako lahko sprejme 900 otrok. ''Ali so ta zavetišča že polna, za zdaj še nimamo informacij. Vemo le to, da se je postopek identifikacije že začel. Tisti otroci, ki so jih identificirali, pa nosijo posebne zapestnice,'' še pojasni Simičeva.

Kako je s posvojitvijo v Sloveniji?
Kot je pred dnevi za medije dejal zunanji minister Samuel Žbogar, Slovenija že pred potresom na Haitiju ni omogočala posvojitev v določenih državah, zato postopkov ne more začeti. Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDS) je trenutno v Sloveniji 381 vlog za posvojitev. Od tega so 259 prosilcev že ocenili za primerne posvojitelje, drugih 112 pa še vedno čaka na končno oceno.

''V zvezi s posvojitvami na Haitiju poudarjamo, da s Haitijem nimamo sklenjenega sporazuma o meddržavnih posvojitvah. Prav tako Haiti ni podpisnik konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah. Ob tem poudarjamo, da sta v zadnjih dneh mednarodna socialna služba (ISS) in haaška konferenca (v okvir katere sodi konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah) objavili priporočilo državam, da je v situaciji, kot je nedavni potres na Haitiju, v prvi vrsti treba vse napore usmeriti k ponovni združitvi otrok z njihovimi starši oz. z družinskimi člani in da se je treba izogibati prehitrim in nenadzorovanim poskusom organiziranja posvojitev otrok v tujino,'' so na MMC-jevo vprašanje glede posvojitev Slovencev haitijskih otrok odgovorili z ministrstva.

Ob tem so sporočili, da Slovenija sicer izvaja posvojitve v tujini, pri čemer pa vedno velja, da je država otroka tista, ki določa pogoje in postopke posvojitve.

S prehitro posvojitvijo bi lahko uničili družine
Seveda se zastavlja vprašanje, kako od triletnega otroka dobiti podatek, kje ima dokumente, kje je živel in kdo so bili njegovi starši. V CNN-ovem intervjuju za oddajo The Brief voditelja Jima Clancyja je Carolyn Miles iz organizacije Save the Children dejala, da bodo do ključnih podatkov skušali priti predvsem s pogovori z otroki. ''Otroci so bili med potresom v šoli, njihovi starši pa v službi. Naša prioriteta je, da poskušamo ugotoviti, ali so njihovi straši oz. sorodniki sploh živi. Znova želimo združiti družine. V takšnih trenutkih bi se lahko hitro zgodilo ravno nasprotno, da bi družine uničili.'' Glede na podatke CNN-a je v Ameriki za posvojitev otrok s Haitija še vedno odprtih 900 prošenj. Okoli 200 posvojitev so že uspešno izvedli, od tega so 106 otrok posvojili na Nizozemskem, v Kanadi in Franciji.

Ljudje se borijo za obrok hrane na dan
Unicef ocenjuje, da je bilo že pred potresom na Haitiju 380.000 sirot, okoli 50.000 otrok pa je živelo v posebnih ustanovah. Tja so jih poslali obupani starši, ki za svoje otroke niso bili sposobni več skrbeti. Osnovni namen staršev je bil seveda, da jih bodo nekoč, ko si bodo finančno opomogli, lahko vzeli iz teh ustanov, piše Unicef.

A v državi, kjer ljudje živijo z dvema dolarjema na dan, je položaj povsem drugačen. ''Polovica prebivalcev se bori, da bi vsaj enkrat dnevno zaužila obrok,'' je za The Guardian dejala predstavnica organizacije Christian Aid's Haiti Helen Spraos. ''Ljudje ne potrebujejo veliko, da so potisnjeni čez rob. Če nekdo zboli, morajo prodati tisto malo, kar imajo – morda prašiča ali kozo -, da si lahko kupijo zdravila. Na koncu bodo morali prodati svojo zemljo. Ko dosežejo popolno dno, je edina rešitev za njihove otroke, da jih pošljejo v druga mesta ali Dominikansko republiko. Tako imajo vsaj nekaj možnosti, da ne bodo lačni in da bodo morda nekaj malega zaslužili,'' je razložila Spraosova. Po vsem tem niso presenetljive informacije, ki se pojavljajo v medijih, da so se mnogi starši odrekli svojim otrokom, ker so bili ti v potresu poškodovani, saj za njih preprosto ne morejo skrbeti.

Večina otrok v Dominikansko republiko
Po podatkih Unicefa tretjina otrok s trebuhom za kruhom zbeži ravno v sosednjo Dominikansko republiko, in sicer prek gora. Drugi prečkajo državno mejo. ''Edini papirji, ki jih potrebuješ na meji, da lahko prečkaš most v drugo državo, so pesi za podkupnino,'' piše The Guardianov novinar Gary Younge. Popotnika takšno potovanje stane nekaj več kot 30 evrov (600 pesov). Od tega polovico denarja porabijo, da podkupijo carinike, drugo polovico pa za podkupovanje dominikanskih oblastnikov na oddelku za imigrante.

In kaj se v obljubljeni deželi pravzaprav zgodi?
''Samo malo morate pogledati naokoli. Prodajalci že vedo, kdo so kupci. Nato jim samo poveste, kakšnega otroka želite, in dobili ga boste,'' je že leta 2005 poročal Younge. Avtor nadaljuje, da večina dečkov, ki so stari manj kot 12 let, berači na ulici ali lošči čevlje, svoje plačilo pa morajo izročiti vodjam tolp. Deklice teh let običajno izrabijo za služabnice v gospodinjstvih. Ko so dečki starejši, jih uporabijo za delo v gradbeništvu ali kmetijstvu, deklice pa navadno končajo v prostituciji, še piše Younge.

Epidemija suženjstva
O podobni zgodbi je poročal posebni dopisnik televizijske hiše ABC Dan Harris. Novinar je na Haitiju leta 2008 opravil petmesečno raziskavo o t. i. modernem suženjstvu, ki jo je opisal kot ''epidemijo suženjstva, ki se dogaja le nekaj kilometrov od Miamija''. Harrison, ki mu je med drugim prodajalec ponujal otroka za 150 dolarjev, je poročal tudi o tem, da otroci v drugih državah sploh ne obiskujejo šol, kot preprodajalci sprva obljubljajo staršem. ''Bili so pretepeni. Z ranami na rokah. Zelo pogrešajo starše. Delati morajo od zore do mraka. Nekateri so tudi posiljeni,'' je poročal Harrison.