Zanimivi projekti za mlade uporabnike prihajajo tudi iz tradicionalnih članic EBU. Foto: Zoran Medved
Zanimivi projekti za mlade uporabnike prihajajo tudi iz tradicionalnih članic EBU. Foto: Zoran Medved

Osrednja tema je Oblikuj svojo prihodnost, mišljena pa je prihodnost regionalnih javnih medijev, ki z ogrožanjem obstoja javnih radiotelevizij postajajo tarče varčevanja, komercializacije in trivializacije medijskih trgov po vsej Evropi. Gostiteljica konference je RTV Vojvodina.

"Sem Dejana, nimam rok in ko sem prvič šla v šolo nihče od sošolcev ni želel sedeti z menoj, se družiti z menoj. Takrat se je učiteljica postavila ob mene, in staršem vseh drugih otrok dejala: kdor ne pristopi zraven, lahko svojega otroka prepiše v drugo šolo! Danes sem vesela, ker sem uspešna športnica in umetnica, in me invalidnost ne ovira pri uresničevanju mojih sanj." Tako se začne pripoved najstnice iz Novega Sada, ki se je rodila brez rok, a je danes evropska podprvakinja v taekwandoju in slikarka, ki ustvarja z nogami. Oddaja o njej je nastala v seriji oddaj o "drugačih obrazih", ki jo je pripravila skupina javnih televizij iz Evrope, in je posvečena širši razpravi o sprejemanju drugačnosti v evropskih družbah. Je hkrati tudi lokalna in regionalna zgodba o kulturah, ki nas določajo in usmerjajo tudi druge pomembne razprave: o migracijah, razvoju, izobraževanju. Je tudi zgodba značilna za to, kar svojim uporabnikom danes ponujajo predvsem javne televizije, in njihove regionalne enote imajo pri tem izjemno pomembno in prepoznavno vlogo.

Vsebina, ki smo jo tu povzeli, je del le ene od trinajstih delavnic in panelnih razprav, ki se bodo danes in jutri zvrstile na konferenci v Novem Sadu, in so posvečene prihodnosti javne regionalne televizije. Prvi dan konference je postregel s temami, kot so: kako okrepiti zaupanje občinstev v regionalne televizije, o tem je govoril Atte Jääskeläinen, nekdanji direktor informativnih programov finske javne televizije YLE, kaj je to konstruktivno novinarstvo, ki ga je v svoje poročevalske prakse vpeljala švedska javna televizija SVT, kako pri vsakdanjem delu preverjamo informacije, kako se razvijajo novi formati oddaj, in zakaj vlogo preiskovalnega novinarstva na spletu prevzemajo vlogerji, in kje je pri tem vloga javne televizije? Pri tem se je razvila zanimiva razprava o mejah družbenih omrežij, ali nam ta ponujajo samo komunikacijo, ali pa tudi zanesljive in preverljive informacije, slednje je, o tem so se strinjali, kakovost, ki jo uporabniki pričakujejo predvsem od javnih televizij.

Zadnja leta se konference združenja CIRCOM Regional posvečajo predvsem transmedialnim formatom in praksam objavljanja vsebin na različnih platformah, kar naj bi bila tudi ena od prihodnjih oblik dostopnosti vsebin, ki jih danes bolj tradicionalno proizvajajo in ponujajo regionalne javne televizije. S tem naj bi javna televizija stopila bliže svojim občinstvom, hkrati pa pritegnila tudi več mlajšega občinstva, ki večino informacij išče, prejema in oddaja prek spleta. Poleg tega ne gre zanemariti tudi vse večje spletne digitalne pismenosti starejših uporabnikov, za katere sicer velja, da televizijo raje spremljajo linearno. Kar smo videli prvi dan konference, kaže na velike razlike med občinstvi različnih evropskih držav, skandinavske države imajo, denimo mnogo starejše gledalce linearne televizije od drugih delov Evrope, in tudi slovenski so mlajši od njihovih.

Zanimivi projekti za mlade uporabnike prihajajo tudi iz tradicionalnih članic EBU. Tako je italijanski del švicarske javne radiotelevizije SSR RSI predstavil projekt WeTube, odprt prostor za mlade ustvarjalce avdiovizualnih vsebin, ki lahko brezplačno ustvarjajo na opremi in v prostorih javne televizije. Gostiteljica konference RTV Vojvodina je v letošnjem letu, ko je Novi Sad, med drugim, tudi Evropska prestolnica mladih, zasnovala serijo oddaj o odprtosti mesta do mladih in njihovih pobud. Po drugi strani pa so predstavniki mreže nizozemskih regionalnih javnih televizij predstavili projekt, ki nasprotuje prepričanju, da mladi dajejo prednost spletu pred drugimi medijskimi platformami. Njihova teza je, da “digitalno” ni prvo, ampak, da je nastopil čas za “večkanalno” komuniciranje in izmenjavo informacij. Del tega projekta so tudi poklicni mediji, ki od avtorjev v realnem času prejemajo podatke o odzivnosti uporabnikov na njihove novinarske zgodbe in poročanje o dnevnih dogodkih.

Prvi dan strokovnih razprav na konferenci v Novem Sadu se končuje s predstavnitvijo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinke Todorovski, ki bo udeležencem predstavila naše izkušnje iz komunikacije z uporabniki naših programov in storitev.