Po napetem pričakovanju se je nekaj minut po 12. uri v osrednji loži vatikanske bazilike pojavil papež Frančišek – vse do zadnjega namreč ni bilo jasno, ali bo papež, ki še okreva po hudi bolezni, prisoten na slovesnosti. Pozdravil je zbrano množico ter vsem vernikom zaželel blagoslovljen praznik, njegovo sporočilo ob tradicionalnem blagoslovu mestu in svetu (urbi et orbi) pa je prebral voditelj bogoslužja, kardinal protodiakon Dominique Mamberti.

"Ljubezen je premagala sovraštvo, luč je premagala temo, resnica je premagala laž, odpuščanje je premagalo maščevalnost. Zlo ni izginilo iz naše zgodovine, ostalo bo do konca, nima pa več oblasti, nima več moči nad tistim, ki sprejme milost tega dne," je v poslanici sporočil papež, ki je poudaril, da je velika noč praznik življenja. "Bog nas je ustvaril za življenje in hoče, da človeštvo ostane. V njegovih očeh je vsako življenje dragoceno – življenje otroka v naročju matere kakor tudi življenje starostnika ali bolnika, ki v vedno večjem številu držav veljajo za ljudi za odpis," je poudaril.

Kritičen je bil do "želje po smrti", ki jo lahko vidimo po številnih sporih po svetu, in do nasilja, ki ga lahko, kot je poudaril, pogosto vidimo tudi v družinah, v odnosu do žensk in otrok. "Koliko prezira gojijo včasih celo do najšibkejših, obrobnih, migrantov," je opozoril in dodal, da bi si ob velikonočnem prazniku želel, da se "vrnemo k upanju in zaupamo drugim, tudi tistim, ki nam niso blizu ali ki prihajajo iz daljnih dežel, ki imajo drugačne navade, ideje in obleke, kakor tisti, ki smo jih navajeni – ker smo vsi božji otroci".

Sorodna novica Frančišek: Kakšna bi bila zgodovina, če bi človeka gnala ljubezen namesto sle po oblasti?

"Želim, da bi spet začeli upati, da je mir mogoč," je poudaril v svojem sporočilu in se pri tem dotaknil vojne v Palestini. "Blizu sem trpljenju kristjanov v Palestini in Izraelu, tako kot tudi izraelskemu ljudstvu in palestinskemu ljudstvu," je sporočil papež in ob tem izrazil tudi skrb zaradi "naraščajočega antisemitizma, ki se širi po vsem svetu," in tudi zaradi nadaljevanja vojne v Gazi, ki jo je opisal kot "dramatično in sramotno humanitarno situacijo". Vojskujoči se strani je pozval k prekinitvi ognja. "Naj osvobodijo talce in naj pomagajo ljudem, ki jih pesti lakota in ki hrepenijo po prihodnosti v miru," so se ob aplavzu množice glasile papeževe besede.

Pozval je tudi k molitvam za krščanske skupnosti v Libanonu in Siriji. "Spodbujam vso Cerkev, da pozorno z molitvijo spremlja kristjane ljubljenega Bližnjega vzhoda," je sporočil in ob tem spomnil tudi na ljudi v Jemnu, ki po njegovih besedah zaradi vojne doživljajo "eno najhujših podaljšanih humanitarnih kriz na svetu". Ob tem je odločevalce pozval k iskanju rešitev s konstruktivnim dialogom.

Papež posvaril pred nevarnostjo "splošne oboroževalne tekme"

“Vstali Kristus naj izlije velikonočni dar miru na trpečo Ukrajino in opogumi vse vpletene dejavnike, da nadaljujejo napore za doseganje pravičnega in trajnega miru,” je sporočil papež in izrazil upanje, da bo končni mirovni sporazum v kratkem udejanjen tudi med Armenijo in Azerbajdžanom. "Naj luč velike noči navdihne odločitve o soglasju na Zahodnem Balkanu in podpre politične dejavnike pri prizadevanjih za preprečevanje stopnjevanja napetosti in kriz ter vse partnerje v regiji, da zavrnejo nevarno in destibilizirajoče vedenje," je pozval.

Sorodna novica Papež pred velikonočno vigilijo molil v baziliki svetega Petra

Mir in tolažbo je zaželel tudi afriškim ljudstvom, ki so žrtve nasilja in konfliktov, pri čemer je posebej omenil Demokratično republiko Kongo, Sudan in Južni Sudan, ter vsem tistim, ki trpijo pritiske in napetosti v Sahelu na afriškem rogu in območju Velikih jezer. Spomnil je tudi na hude razmere v Mjanmaru, ki ga je po večletnih oboroženih spopadih nedavno prizadel še katastrofalen potres. "Molimo za žrtve in njihove bližnje ter se iskreno zahvaljujemo vsem velikodušnim prostovoljcem, ki pomagajo," je sporočil papež, ki je razglasitev premirja v Mjanmaru označil za znamenje upanja.

Poziv k izbiri "orožja miru, ki gradi prihodnost"

"Mir ni mogoč tam, kjer ni verske svobode ali kjer ni svobode mišljenja in govora ter spoštovanja mnenj drugih. Mir ni mogoč brez resnične razorožitve. Potreba, da si vsak narod zagotovi lastno obrambo, se ne sme spremeniti v splošno oboroževalno tekmo," je opozoril Frančišek in ob tem pozval k odpravljanju ovir, ki povzročajo delitve, in k medsebojni skrbi in solidarnosti ter prizadevanjem za razvoj vsakega posameznega človeka.

Vse svetovne voditelje je ob tem pozval, naj "ne podležejo logiki strahu, ki jih zapira, ampak naj uporabijo razpoložljiva sredstva za pomoč potrebnim, boj proti lakoti in spodbujanje pobud, ki pospešujejo razvoj – to je orožje miru, orožje, ki gradi prihodnost, namesto da bi sejalo smrt," je v poslanici še poudaril papež in poudaril, da temelj človečnosti nikoli ne sme usahniti kot temelj vseh naših dejanj.

Papež je nato sam s skrajšanim besedilom blagoslova podelil odpustek vsem, ki so nanj pripravljeni. Za papeža Frančiška je to trinajsta velika noč v njegovem pontifikatu in prva, med katero zaradi okrevanja po bolezni ni mogel voditi velikonočnih slovesnosti.

Papeža na kratko obiskal ameriški podpredsednik J. D. Vance

V Vatikanu se v prazničnih dneh mudijo množice vernikov z vsega sveta, vse od velikega četrtka si sledijo tudi slovesnosti. V petek je v baziliki svetega Petra potekalo velikonočno bedenje, ki ga je vodil dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re. Frančiška pri obredu ni bilo, a je pred njegovim začetkom za kratek čas molil v baziliki. V pridigi, ki so jo prebrali med liturgijo, je pozval k upanju.

Na veliko noč je kratko zasebno srečanje s papežem imel tudi ameriški podpredsednik J. D. Vance, so sporočili iz Vatikana. Srečanje v papeževi rezidenci, ki je trajalo nekaj minut, "je bilo priložnost za izmenjavo pozdravov ob velikonočni nedelji", so sporočili v Vatikanu. Vance se je pred tem v petek v Rimu srečal z italijansko premierko Giorgio Meloni, v soboto pa z vatikanskim državnim tajnikom Pietrom Parolinom. Kot so po teh pogovorih sporočili s Svetega sedeža, sta med drugim govorila o migracijah in razmerah v svetu.

Ameriški podpredsednik je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP tesno povezan z najbolj konservativnim delom ameriških cerkva, ki so kritične do papeža zaradi njegovih stališč do migracij, pravic skupnosti LGBTQ in nekaterih drugih družbenih vprašanj.

Vance je tako končal obisk na Apeninskem polotoku in v ponedeljek začenja večdnevni obisk v Indiji.