Krajišnik, nekdanji predsednik skupščine Republike srbske, se je na Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pritožil zaradi obsodbe na 27 let zapora, ki mu jo je sodišče zaradi iztrebljanja, umorov in pregonov na podlagi politične, rasne in verske pripadnosti, deportacije in nečloveškega ravnanja med vojno v BiH-u izreklo leta 2006.

Karadžić, nekdanji politični poveljnik bosanskih Srbov, ki se na istem sodišču brani zaradi genocida nad nesrbskim prebivalstvom med vojno v BiH-u med letoma 1992 in 1995, je zanikal, da bi Krajišnik sodeloval pri sprejemanju ključnih odločitev in da bi bil član razširjenega predsedstva. "Nikoli ni bil drugi človek Republike srbske, ni se vmešaval v delo vlade in ni imel vpliva na vojsko," je Karadžić izjavil najprej pisno, nato pa ga je tožilec Alan Tieger tudi navzkrižno zaslišal.

BiH kot Švica?
Karadžić, ki so ga po 13 letih bega prijeli julija v Beogradu, je še zatrdil, da je Republika srbska šest strateških ciljev, ki jih je maja leta 1992 podprla njihova skupščina, izvajala politično in ne vojaško, kot trdi haaško tožilstvo. Med temi strateškimi cilji so bili ločitev srbskega naroda od drugih narodov, razdelitev Sarajeva in odprava meje na reki Drini. Karadžić je glede zadnjega dejal, da je želel, da ne bi bilo meja med pravoslavnim, muslimanskim in krščanskim svetom in da bi bila BiH kot Švica s kantoni in "mehkimi mejami".

Karadžićevo pričanje naj bi bilo dobra napoved za to, kako se namerava braniti na lastnem sojenju, ki se bo verjetno začelo prihodnje leto.

A. P.