Tudi v novem sklicu katalonskega parlamenta bodo imele večino, resda nekoliko manjšo, stranke, ki zagovarjajo neodvisnost Katalonije. Največja stranka v parlamentu bodo sicer desnosredinski Državljani (Ciudadanos), ki želijo ohraniti pokrajino znotraj Španije. Kot poroča BBC, ni jasno, kdo bo dobil mandat za sestavo vlade.

Puigdemont, ki je bil odstavljen z mesta predsednika katalonske vlade, je iz Bruslja, kjer je na begu pred pregonom v Španiji, izid volitev razglasil za poraz španske države in zmago katalonske republike. "To je izid, ki mu nihče ne more nasprotovati. Katalonska republika je zmagala. Španska država je bila poražena. Mariano Rajoy (španski premier, op. a.) in njegovi zavezniki so izgubili," je dejal.

Poraz Ljudske stranke, zmaga Državljanov in separatistov
Vlada v Madridu je Kataloniji začasno odvzela avtonomijo in vsilila svoj neposredni nadzor po izvedbi oktobrskega referenduma o neodvisnosti, ki je bil za špansko vlado in ustavno sodišče nezakonit. S predčasnimi volitvami je Rajoy sicer upal, da bo umiril položaj, a politične napetosti se bodo očitno nadaljevale. V pokrajini je njegova Ljudska stranka dosegla svoj najslabši izid, le tri sedeže. V prejšnjem sklicu jih je imela 11.

Po skoraj vseh preštetih glasovih kaže, da bodo stranke za neodvisnost Skupaj za Katalonijo (34 sedežev), Republikanska levica za Katalonijo (32 sedežev) in Ljudska enotnost CUP (4 sedeži) osvojile skupno 70 sedežev, s čimer bodo dosegle večino v 135-članskem parlamentu.

Puigdemont poziva Rajoya k dialogu
Stranka Državljani je prejela 25,3 odstotka glasov oziroma 37 sedežev. Predsednica stranke Inés Arrimadas je stranko označila za "zmagovito", oblikovanje koalicije pa za "težavno". A kot je dejala, bodo poskusili. Ob tem je dejala, da "nacionalistične stranke ne bodo mogle nikoli več govoriti v imenu celotne Katalonije".

Puigdemont je že pozval Rajoya k pogovorom, a zunaj Španije. "Pripravljen sem se sestati z Rajoyem v Bruslju ali na kateri drugi lokaciji v EU-ju, samo da ni v španski državi. Iz razumljivih razlogov, seveda," je dejal Puigdemont. "Mislim, da je najmanj, kar smo si zaslužili, da nam prisluhne," je še dejal.

A Rajoy je Puigdemontov poziv gladko zavrnil. Kot je dejal, bi se moral srečati z voditeljico stranke Ciudadanos, ki je zasedla največ sedežev v parlamentu. "Oseba, s katero bi se moral srečati, je tista, ki je zmagala na volitvah, in to je gospa Arrimadas," je v odgovoru na vprašanje novinarja, ali se bo odzval Puigdemontovemu vabilu, odvrnil Rajoy.

Ines Arrimadas je sicer že ponoči izključila možnost, da bi poskušala oblikovati vlado. To po njenih besedah zaradi "nepravičnega volilnega zakona" ni mogoče.

Rajoy je uspehu neodvisnosti naklonjenih strank pripisal le majhen pomen. "Zagovorniki neodvisnosti so izgubili podporo. Manj, kot smo si želeli, a so jo vseeno izgubili," je dejal in napovedal nadaljnje ukrepanje v skladu z zakonom.

Rad bi, da EU prisluhne
Poziv, da jim prisluhne, je Puigdemont naslovil tudi na Evropsko unijo, ki se je postavljala na stran španske vlade. "Od Evropske komisije ne zahtevam, da spremeni stališče, želim samo, da prisluhne tudi Kataloncem, ne samo španski državi," je dejal.

Stranka CUP je medtem že izrazila pripravljenost na podporo vladi pod vodstvom Puigdemonta. Pogoj za to pa je, da bo Puigdemont še naprej sledil cilju "ustanovitvi katalonske republike", je novinarjem v Barceloni dejal vodilni kandidat stranke Carles Riera. CUP je sicer v primerjavi z letom 2015 izgubil šest poslanskih sedežev.

Udeležba je bila skoraj 82-odstotna, kar je največ doslej na katalonskih regionalnih volitvah. Volivci so sicer strankam za neodvisnost namenili 47,6 odstotka glasov, preostalim pa 52 odstotkov. A katalonski volilni sistem predvideva sistem uravnovešenja, ki daje prednost podeželskim volilnim okrajem - tam so zagovorniki neodvisnosti v večini, kar se je tudi odrazilo v končni razporeditvi sedežev.

Predčasne volitve po nasilju nad volivci
27. oktobra so separatistične stranke, ki so imele večino tudi v prejšnjem sklicu, razglasile neodvisnost Katalonije. Razglasitev je sledila referendumu 1. oktobra, katerega izvedbo je španska policija skušala preprečiti z nasiljem nad volivci in volivkami ter z zaprtjem volišč in zasegom volilnega materiala. Več sto ljudi je bilo ranjenih.

Špansko tožilstvo je 13 katalonskih politikov, ki zagovarjajo neodvisnost, obtožilo upora in vstaje, med njimi tudi Puigdemonta, ki je še s štirimi obtoženci pobegnil v Belgijo. Dva obtoženca sta v priporu, šest pa jih je na prostosti, vendar pod nadzorom. Če bi se Puigdemont vrnil v Španijo, bi ga verjetno takoj priprli.