Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija Matjaž Trošt, je Kerry dodal, da bodo v nasprotnem primeru sledili novi ukrepi, ki bodo še dodatno škodili ruskemu gospodarstvu, ki je že tako v težavah. Dodatne sankcije sicer niso preveč po okusu evropske strani. Češki zunanji minister Lubomir Zaoralek se je izrekel proti podaljšanju gospodarskih sankcij Evropske unije proti Rusiji zaradi dogajanja v Ukrajini, ki se iztečejo konec tega meseca. Nova razprava med zunanjimi ministri Unije sicer očitno razdeljene evropske diplomacije o tem sledi konec tega tedna v Latviji, je še poročal Trošt.

Kerry je po pogovorih izrazil upanje, da ob že v nekaj urah, gotovo pa ne več kot v nekaj dneh, dogovor iz Minska v celoti uresničen. "Poln upanja sem, da gre za začetek sprememb, ki bodo pomenile napredek za vse strani," je deja Kerry, medtem ko je bil Lavrov bolj redkobeseden. Le na kratko je izjavil, da je prišlo do občutnega napredka pri uresničevanju dogovora iz Minska, da se prekinitev ognja uresničuje in da se je težko orožje umaknilo. "Tisti, ki želijo sabotirati mirno rešitev z dobavo orožja, bodo nosili veliko odgovornost," je še dejal Lavrov.

Široka paleta tem
Sogovornika sta se srečala ob robu uvoda v spomladansko zasedanje Sveta ZN za človekove pravice, v ospredju pa so bile poleg Ukrajine tudi Sirija in pogajanja o iranskem jedrskem programu, dotaknila pa sta se tudi umora Nemcova, ki naj bi pripravljal poročilo z dokazi o sodelovanju ruskih sil na ukrajinskih tleh. "To je ostuden zločin," je o atentatu na Nemcova dejal Lavrov in dodal, da preiskavo o umoru vodi sam predsednik Vladimir Putin.

Vodja ruske diplomacije Lavrov je na zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice sicer Ukrajino pozval, naj se distancira od "skrajnežev" na vzhodu države in se poda na pot miru. Dodal je, da je bil v uresničevanju zavez, zapisanih v mirovnem dogovoru iz Minska, storjen "opazen napredek" in da je premirje vse trdnejše. Hkrati je Kijev pozval, naj ukine "de facto blokado" doneškega bazena, znova obudi gospodarske odnose, uvede socialne pravice, bančne storitve in svobodo gibanja iz Donbasa v druge dele države.

Za Lavrovom je spregovoril še ameriški državni sekretar John Kerry, ki je svet ZN-a za človekove pravice pozval, naj preuči kršitve človekovih pravic na vzhodu Ukrajine.

Že več kot 6.000 žrtev
Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Said Rad Al Husein je sicer v Ženevi dejal, da je bilo v spopadih na vzhodu Ukrajine ubitih že več kot 6.000 ljudi. Najnovejše poročilo o stanju človekovih pravic na vzhodu Ukrajine kaže "sliko uničenja človeških življenj in infrastrukture brez vsake milosti", je še opozoril visoki komisar. Izpostavil je, da zaradi neznosnih razmer še posebej trpijo ženske, otroci, ostareli in bolni.

Dokončen umik težkega orožja?
ZDA in Zahod Rusijo pozivata, naj v celoti izpolnjuje dogovor o prekinitvi ognja iz Minska pretekli mesec - predvsem v tistem delu, ki predpostavlja konec podpore proruskim separatistom. V Moskvi več poudarka dajejo podpori Zahoda Kijevu. Zadržan umik težkega orožja, kar določa dogovor iz Minska, sicer daje upanje, da bo dogovor zdržal. Ukrajinska vojska je sicer včeraj opozorila, da spoštovanje dogovora o prekinitvi ognja prinaša tudi tveganje, da se separatisti le pripravljajo na nove napade na vladne položaje, dodaja dopisnik iz Bruslja Matjaž Trošt. Kerry je sicer pred dnevi ruske predstavnike obtožil, da mu lažejo v obraz glede vloge Moskve v ukrajinskem konfliktu.

Kijev bo plin dobival le še danes
V Bruslju se bosta namreč Ukrajina in Rusija pogajali o nadaljnji dobavi plina. Pogajanja usmerja Evropska komisija. Spomnimo se, da so novi plinski zapleti med državama izbruhnili pretekli teden, ko je začel ruski naftni velikan Gazprom neposredno dobavljati plin na predele vzhodne Ukrajine, ki so pod nadzorom proruskih separatistov, pri tem pa zahteval, da račune poravna Kijev. Ukrajina, ki plačuje plin vnaprej, je nato pred dnevi plačala dobavo do konca današnjega dne.

Rusija in Ukrajina, ki je najpomembnejša tranzitna država za dobavo ruskega plina v Evropsko unijo, sta sicer lanski plinski spor ob posredovanju komisije rešili z dogovorom o t. i. zimskem plinskem svežnju, ki ureja dobavo plina to zimo na podlagi predplačil in velja do konca marca, dodaja Trošt.

"Oprezni optimizem"
Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so sicer v nedeljo sporočili, da so s frontnih linij umaknili vse težko orožje in tako izpolnili enega ključnih določil dogovora iz Minska. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki nadzira umik, tega ni potrdila. Namestnik vodje misije Ovseja v Ukrajini Alexander Hug je glede umika težkega orožja, rok za katerega po dogovoru iz Minska poteče v ponedeljek, v soboto izrazil "oprezen optimizem". "Vidimo, da prvi korak, prekinitev ognja, velja na večjem delu 500-kilometrske frontne linije, in vidimo, da obe strani sprejemata korake za umik težkega orožja," je dejal.

Tudi vlada v Kijevu je sporočila, da je prekinitev ognja večinoma spoštovana in da konec tedna ni bilo streljanja. Dodali pa so, da so proruski separatisti v soboto streljali na položaje ukrajinske vojske, kar pa so separatisti zavrnili kot provokacijo.

Ukrajinski mediji pa so poročali, da sta bila v soboto v raketnem napadu ubita vladni vojak in fotoreporter, ki je tako že sedma smrtna žrtev med novinarji v konfliktu. Obe strani se medsebojno obtožujeta za napad.