Vojska bo najprej umaknila težko topništvo s kalibrom do 100 milimetrov. Umik težkega orožja naj bi bil izveden v 14 dneh. Separatisti so umik po lastnih navedbah začeli že pred dnevi, česar pa opazovalci Ovseja za zdaj niso mogli potrditi.

Umik orožja je del že drugega sklenjenega premirja med Kijevom in proruskimi uporniki, sklenjenega 12. februarja, ki je za 15. februar predvidel začetek prekinitve ognja, a so uporniki že naslednji dan zasedli strateško pomembno mesto Debalceve.

Umik orožja sicer sledi prvemu uspešno uresničenemu koraku, ki ga predvideva mirovni dogovor, dosežen v okviru t. i. normandijske četverice v beloruski prestolnici. Ukrajinska vojska in proruski uporniki so namreč na frontni črti na vzhodu Ukrajine, natančneje v kraju Žobolok, v soboto zvečer izmenjali 191 ujetnikov - 139 vojakov in 52 separatistov.

V skladu z dogovorom iz Minska naj bi bilo med drugim vzpostavljeno tudi tamponsko območje med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti, in sicer v širini od 50 do 140 kilometrov, odvisno od dosega orožja.

Nato svari
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v Rimu posvaril, da bi bili kakršni koli poskusi proruskih separatistov za zavzemanje novega ozemlja na vzhodu Ukrajine nesprejemljivi. Ob tem je Rusijo pozval, naj s konfliktnega ozemlja umakne več kot 1.000 kosov težke oborožitve.

Na novinarski konferenci z italijanskim premierjem Matteom Renzijem je dejal, da je Rusija v zadnjih mesecih na območje poslala več kot tisoč kosov vojaške opreme, topništva, naprednih sistemov zračne obrambe in tankov. "To opremo mora umakniti in mora nehati podpirati separatiste," je dejal, pri tem pa pozdravil zadnja poročila z vzhoda Ukrajine o umiritvi spopadov in izrazil upanje, da bo prekinitev ognja trajna.

ZDA grozijo z novimi sankcijami
Še predtem je ameriški zunanji minister John Kerry v nastopu pred odborom ameriškega kongresa zatrdil, da prekinitve ognja med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki na vzhodu Ukrajine še vedno ni in da uporniki skupaj z Rusijo ne izpolnjujejo svojih obvez. Rusijo bi lahko doletele dodatne sankcije, če ne bo sprememb, je posvaril.

Po mnenju njegovega ruskega kolega Sergeja Lavrova pozivi k novim sankcijam dokazujejo, da ne Washingtona ne Bruslja ne zanima dejanski uspeh dogovora o prekinitvi ognja, ki so ga voditelji Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije dosegli 12. februarja v Minsku. Zahod je obtožil, da postavlja "smešne zahteve" glede uveljavitve prekinitve ognja. "Vsakdo popolnoma dobro razume, da ni idealnih premirij in idealnih prekinitev ognja," je dejal za rusko televizijo. Izpostavil je, da so opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) poročali o umiritvi spopadov.

"Navsezadnje je prekinitev ognja prinesla rezultate," je dejal. "Reči, da prekinitev ognja ne deluje, je v interesu tistih, ki hočejo spodkopati dogovor iz Minska."