Čeprav bo 44. predsednik ZDA zaprisegel šele 20. januarja, se bo moral že jutri lotiti nekaterih perečih tem. Najprej bo moral okoli sebe oblikovati trdno, zanesljivo, strokovno ekipo, med najpomembnejšimi nalogami bo izbor zunanjega, obrambnega in finančnega ministra. Lotiti se bo moral tudi reševanja "napihnjenega" ameriškega državnega dolga, ki znaša skoraj deset trilijonov dolarjev. "Predsednik mora biti sposoben reševanja več problemov hkrati," je med kampanjo dejal 47-letni senator iz Illinoisa. Katere težave bodo najvišje na njegovem seznamu?

Ameriškim volivcem najbolj do srca seže gospodarski položaj države. Zaradi finančne krize bo prva naloga novega predsednika iskanje načina, kako državo potegniti iz grozeče recesije, veliko bo povedal tudi njegov predlog proračuna, ki ga bo moral februarja, le nekaj dni po uradnem prevzemu položaja, predstaviti kongresu. Poleg tega bo država morala rešiti nepremičninsko krizo.

Zdravstvena reforma
Ena izmed Obamovih glavnih obljub je bila razširitev zdravstvenega varstva na 46 milijonov ljudi, ki zavarovanja še nimajo. Zavarovanje za otroke naj bi postalo obvezno. A pri tej veliki potezi bo verjetno trčil ob interese zdravnikov in bolnišnic, reforma pa poleg tega ne bo poceni - stala naj bi okoli trilijon dolarjev. Obljubil je tudi, da bodo zdravstvene kartoteke postale elektronske, kar naj bi državo stalo 50 milijard dolarjev.

Nafta, onesnaževanje, toplogredni plini
Odnos do okolja je tako domača kot mednarodna tema. Svet čaka, ali bodo ZDA podpisale novo pogodbo Združenih narodov o okolijskih spremembah, ko se bo iztekel kjotski protokol. Ameriška administracija se mora o tem odločiti v manj kot letu. Obama ima velike načrte pri energetski politiki. Do leta 2015 želi na ceste spraviti milijon hibridnih avtomobilov, obljublja tovarne s "čistim premogom" in večjo energetsko učinkovitost. Izpuste toplogrednih plinov želi do leta 2050 zmanjšati za 80 odstotkov, poleg tega je Obama dejal, da bo ameriško odvisnost od bližnjevzhodne in venezuelske nafte odpravil v desetih letih.

Afganistan najbolj vroče žezlo
"Vroča stola" na zunanjepolitičnem področju, na katera se bo moral usesti novi predsednik, sta Irak in Afganistan. Obama načrtuje takojšen umik 130.000 pripadnikov ameriških sil iz Iraka in njihovo preusmeritev v Afganistan, v katerem služi "le" vsak peti ameriški vojak v tujini. Njegova priljubljenost v Evropi bi lahko tudi Nato prepričala, da več pozornosti nameni Afganistanu. Velika neznanka pa je, kakšno bo sodelovanje Obame in Davida Petraeusa, glavnega ameriškega generala na Bližnjem vzhodu, ki si je pod Georgem Bushem izboril povsem proste roke.

Sladke besede Afganistana in Pakistana
Obama je Afganistan označil za "glavno fronto" v boju s terorizmom, njegovo pozornost pa bo zahteval tudi sosednji Pakistan, saj je tamkajšnji premier Jusuf Gilani prihodnjega ameriškega predsednika opozoril, naj ZDA ustavijo raketne napade v bližini njihove meje, ali pa bodo tvegali veliki upor proti Washingtonu. Gilani je po izvolitvi Obame dejal, da so "volitve znak novega poglavja v izjemni zgodovini ZDA", afganistanski predsednik Hamid Karzaj pa, da želi "zaploskati ameriškemu ljudstvu za odlično izbiro".

Kaj z iranskim jedrskim programom?
Tudi Iran ostaja nerešeno vprašanje. Potem ko je bil Bush zelo bojevito nastrojen proti iranskemu jedrskemu programu, od Obame mnogi pričakujejo, da se bo s predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom začel pogovarjati v bolj spravljivih tonih. "Obamova zmaga je dokaz, da je bila Busheva politika napačna," je dejal iranski poslanec Gholam Ali Haddad-Adel in dodal: "Američani nimajo druge možnosti kot spremeniti politiko, ki jih bo povlekla iz močvirja, v katerega jih je potisnil Bush."

Predvsem pa ves svet od Obame pričakuje, da bo z zavezniki spet vzpostavil dobre odnose in z njimi začel tesneje sodelovati. Morda tak korak nakazuje njegov obisk Berlina pred meseci, mnogi pa pričakujejo, da bo kmalu po prevzemu položaja obiskal članice Nata in utrdil zavezništvo z njimi. Obama je napovedal tudi novo definiranje odnosov s Kitajsko in Rusijo. Obsodil je sicer avgustovsko invazijo Rusije v Gruzijo, zavzema pa se za vključitev Gruzije in Ukrajine v Nato. Glede Kitajske je dejal, da bo pritisnil nanjo, naj dvigne standarde človekovih pravic in preneha podpirati represivne vlade v Iranu, Mjanmaru, Sudanu in Zimbabveju.

A. P.