"Ni dvoma, da je bilo ob razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije Kosovo del Federativne republike Jugoslavije, to je Srbije. Nedeljivi deli suverenih držav v skladu z mednarodnim pravom nimajo pravice do enostranske odcepitve ... saj je načelo zaščite ozemeljske nedotakljivosti temelj mednarodnega pravnega reda," je kitajsko stališče ponovila vodja njene delegacije. Šve Hančin je dodala, da imajo suverene države pravico, da preprečijo enostransko odcepitev in zaščitijo svojo celovitost.

Kitajska vidi kosovsko razglasitev neodvisnosti 17. februarja 2008 kot kršitev resolucije 1244 Varnostnega sveta združenih narodov, ki je zagotavljala ozemeljsko celovitost Federativne republike Jugoslavije.

Med razpravo je Kitajska zavrnila interpretacijo, da so členi resolucije, ki zagotavljajo ozemeljsko celovitost in suverenost "nezavezujoči", češ da je Peking leta 1999, ko je bila resolucija sprejeta, vztrajal, da se omenjeni členi vključijo v resolucijo, sicer je Kitajska, stalna članica s pravico veta, ne bi podprla.

"Status Kosova bi moral določiti dogovor"
V resoluciji piše, da se bo status Kosova določil z dogovorom med obema stranema v političnem procesu in da bi moral tak dogovor spoštovati ozemeljsko celovitost Srbije, je dodala kitajska pravna predstavnica. Zavrnila je trditve držav, ki so priznale neodvisnost Kosova, da se je politični proces izpel. To bi lahko potrdil le Varnostni svet, je dodala.

Kitajci so prav tako zavrnili mnenja, da je neodvisnost Kosova dejstvo, ker ga je priznalo 63 držav. "Posvetovalno mnenje Meddržavnega sodišča bo imelo neposreden vpliv na mednarodno pravo."

Po Kitajski še ZDA in Rusija
Kitajska je bila prva stalna članica Varnostnega sveta, ki je pred Meddržavnim sodiščem predstavila svoje argumente. Sodišče bo nagovorilo vseh pet stalnih članic. V torek naj bi svoje stališče predstavili ZDA in Rusija, prva velika zagovornica kosovske samostojnosti, druga ji močno nasprotuje.

Peti dan razprave pred Meddržavnim sodiščem v Haagu so poleg Kitajske svoje mnenje predstavili še Ciper, Danska in Hrvaška. Ciper je podprl srbsko stališče, Danska in Hrvaška pa kosovsko.

Razprava pred sodiščem v Haagu se je začela 1. decembra in bo trajala do 11. decembra. Skupaj naj bi stališče predstavilo 29 držav. Sodišče bo nato podalo posvetovalno mnenje glede zakonitosti neodvisnosti Kosova, ki za vpletene strani ni zavezujoče.

Srbija želi preprečiti nova priznanja
Kljub temu Srbija pričakuje, da bo mnenje sodišča preprečilo nadaljnja priznanja neodvisnosti Kosova. "Kar želimo doseči, je preprečiti vsako novo priznanje Kosova, preprečiti vstop Kosova v tiste mednarodne institucije, kjer je status članice rezerviran za suverene države," je dejal srbski zunanji minister Vuk Jeremić. Če bomo uspeli, bo postalo jasno, da ni druge možnosti, kot je nadaljevanje pogajanj o statusu Kosova z oblastmi v Prištini, je še dejal vodja srbske diplomacije.

"Če je to dovoljeno, je dovoljeno vse"
Jeremić je prepričan, da bo sodišče odločilo, da ni sprejemljivo enostransko spreminjati meje demokratičnih in mednarodno priznanih držav proti volji Varnostnega sveta ZN-a. "Če je to dovoljeno, potem je dovoljeno vse," pravi.