Argumentacijo so lahko Meddržavnemu sodišču v Haagu (ICJ) predale še druge zainteresirane države, članice ZN-a.

Na vztrajanje Srbije je Generalna skupščina ZN-a zahtevala posvetovalno mnenje o pravni osnovi enostranske razglasitve kosovske neodvisnosti, ICJ pa je oktobra lani vse države, ki imajo pomembne podatke o tem vprašanju, pozval, naj sodelujejo v postopku. Vse strani bodo imele do 17. julija čas, da odgovorijo na pisne izjave drugih držav. Sodišče bo nato odredilo krajšo ustno razpravo, po tej pa bo podalo posvetovalno mišljenje, ki pa ne bo zavezujoče.

Neodvisnost krši srbsko ustavo in mednarodno pravo
Srbija je svoje argumente, da razglasitev neodvisnosti Kosova ni bila v skladu z mednarodnim pravom, predstavila v dveh knjigah s 350 oz. 600 stranmi. Član srbskega pravnega moštva Saša Obradović je za srbski B92 povedal, da bodo pred sodiščem vztrajali, da vprašanje neodvisnosti ni politično, temveč pravno vprašanje, in da je bilo z enostransko odločitvijo začasnih kosovskih institucij prekršeno mednarodno pravo.

"Argumentacija je zelo zapletena, a osrednje stališče je, da so bili z dejanjem enostranske razglasitve neodvisnosti prekršeni srbska ustava, resolucija 1244 Varnostnega sveta ZN-a, kumanovski sporazum, sklepni akt iz Helsinkov kot tudi Listina ZN-a," je za Blic povedal srbski zunanji minister Vuk Jeremić.

Neodvisnost kot način uveljavljanja pravic
Kosovsko pravno moštvo je v svojem dosjeju, ki ga je predalo sodišču, branilo odločitev o razglasitvi neodvisnosti Kosova od Srbije. Priština je svoje argumente spisala na okoli 500 straneh, zaradi občutljivosti vprašanja pa kosovski notranji minister Skender Hyseni vsebine ni želel razkriti. Zatrdil je, da so argumenti na strani Kosova in da izjava Prištine, ki je polna nespornih argumentov, ne bo nikogar pustila hladnega. Pričakuje se, da argumenti Kosova slonijo na trditvi, da je bila razglasitev neodvisnosti edini način, da Albanci na Kosovu in v Metohiji uresničijo svoje pravice. Poleg tega naj bi Priština vztrajala pri "priznavanju realnosti", da je neodvisno Kosovo priznalo že več kot 50 držav na svetu.

"Srbija je v sporu s tistimi, ki so priznali Kosovo"
"Kosovo ne bo v Srbiji. Neodvisnost Kosova ne bo izničena. Srbija se mora na svoji poti v EU vprašati, kako se bo nekega dne odzvalo 22 članic EU-ja, ki so priznale Kosovo, katerim pravzaprav nasprotuje Srbija. Srbija je v sporu z njimi in drugimi državami, ki so priznale Kosovo," meni nekdanji kosovski funkcionar, odvetnik Azem Vlasi.

Slovenija za kosovsko neodvisnost
Beograd pričakuje, da bodo s sodelovanjem v procesu njeno stališče podprle tiste države, ki niso priznale neodvisnega Kosova. Sodišče bo v ponedeljek objavilo seznam držav, ki so se s pisno predložitvijo svojih argumentov sodišču vključile v proces. Po pričakovanjih je srbsko stran podprla Rusija, ki je ICJ-ju predala argumentacijo, v njej pa zapisala, da je razglasitev neodvisnosti v nasprotju z mednarodnim pravom in resolucijo 1244. Rusiji naj bi sledile še Kitajska, nekaj latinskoameriških in islamskih držav ter tiste evropske države, ki niso priznale neodvisnosti. Med njimi je Romunija, kar je potrdil romunski veleposlanik v Srbiji. Argumente v prid neodvisnosti naj bi podale ZDA, Francija, Slovenija in Finska.

Tadić na veliki petek na Kosovo
Na zasebni obisk Kosova se je podal srbski predsednik Boris Tadić, ki je obiskal samostan Dečani in z menihi ter verniki počastil veliki petek, ki ga danes praznuje Pravoslavna cerkev. "Moje sporočilo je sporočilo miru, miru za Srbe in za Albance, ki živijo na Kosovu in v Srbiji, sporočilo miru, ker brez miru ne moremo zagotoviti dostojnega življenja," je dejal Tadić.

Tadić je zahtevo za obisk naslovil na posebnega predstavnika EU-ja v Beogradu Petra Sorensena, ta jo je posredoval posebnemu predstavniku EU-ja na Kosovu Petru Feithu in kosovskim oblastem, nato je Tadić dobil dovoljenje za obisk. Urad srbskega predsednika je sporočil, da Tadić za dovoljenje za obisk ni prosil oblasti v Prištini, kosovski premier Hashim Thaci pa je sporočil, da je Tadiću dovolil obisk na Kosovu.

T. V.