"Pred letom dni je bil uresničen največji projekt, ki so si ga želele mnoge generacije, projekt, ki ga danes simbolizirata imeni dveh velikih junajov, Ibrahima Rugove, ki je duhovni in politični vodja neodvisnosti, in Adema Jassarija, junaka osvobodilne vojne," je na slovesni izredni seje parlamenta dejal kosovski predsednik Fatmir Sejdiu, in dodal, da Kosovo s previdnimi koraki napreduje. Ob tem je ost kritike uperil proti Beogradu, ker ne samo, da še vedno noče priznati realnosti Kosova, "temveč se z vmešavanjem in prizadevanji za destabilizacijo pe vedno bori proti njej."
Zbrane v parlamentu sta nagovorila tudi premier Hashim Thaci in predsednik kosovskega parlamenta Jakup Krasnici, zvečer pa bodo pripravili tudi koncert, ki se ga bodo udeležili najvišji predstavniki države.
Srbi še vedno zavračajo neodvisnost
Srbski predsednik Boris Tadić je dejal, da je Kosovo vse prej kot neodvisna država, in dodal, da Kosovo pretresajo kriminal in kršitev človekovih pravic. "Ne le Srbija, temveč tudi številne države EU trpijo zaradi albanske mafije na Kosovu, ki je ključen člen v mednarodni trgovini z drogami."
V Zvečanih pri Kosovski Mitrovici je 80 srbskih poslancev zanikalo, da je Kosovo neodvisna država. "Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija je del enkratnega in nerazdružljivega ozemlja države Srbije, na podlagi ustave Republike Srbije in v skladu z resolucijo 1244 Varnosnega sveta, listino Združenih narodov in drugimi občeobvezujočimi pravnimi akti," so zapisali v skupini deklaraciji. V njej tudi ugotavljajo, da je treba povečati prisotnost in aktivnost državnih organov na Kosovu, še posebej v predelih kjer je večinsko srbsko in drugo nealbansko prebivalstvo.
Kako je bilo pred letom dni
"Od tega dne je Kosovo neodvisno in svobodno," je 17. februarja lani popoldne na slovesnem zasedanju kosovske skupščine, na kateri so sprejeli deklaracijo neodvisnosti, dejal kosovski premier Hasim Thaci. Začelo se je slavje ne le na Kosovu, temveč tudi v številnih državah po svetu, kjer so močne albanske oz. kosovske skupnosti, medtem ko je Srbija po pričakovanju ostro nastopila proti razglasitvi. Thaci je pred prvo obletnico Beograd znova pozval, naj prizna Kosovo.
Beograd ostro proti Prištini
Beograd ob ruski podpori neodvisnosti Kosova vseskozi nasprotuje: nekaj dni po razglasitvi so beograjske ulice zavzeli protestniki pod geslom Kosovo je Srbija, ki so med drugim napadli tudi slovensko veleposlaništvo, Beograd pa je odpoklical svoje velesposlanike iz držav, ki so priznale Kosovo Še danes si Beograd prizadeva za spodbijanje enostranske razglasitve neodvisnosti. Generalna skupščina ZN-a je ugodila prošnji Srbije, da se obrne na Meddržavno sodišče, ki bo razsodilo, ali je bila razglasitev kosovske neodvisnosti zakonita.
K sreči le manjši incidenti
Kljub bojazni, da bo po razglasitvi neodvisnosti prišlo do hudega nasilja in eksodusa Srbov, se to, razen manjših incidentov, ni zgodilo, za kar so v prvi vrsti poskrbeli vojaki ZN-ove misije Kfor, 15.000 Natovih vojakov, pozneje pa je, z velikimi "porodnimi" težavami, zaživela tudi misija EU-ja Eulex, ki šteje okoli 2.000 policistov, pravnikov in svetovalcev. Dejstvo je, da Srbi in kosovski Albanci na tem območju ločeno živijo že od Natovega bombardiranja leta 1999. Srbi, ki živijo na Kosovu, sicer vztrajajo, da oblasti v Prištini ne bodo priznali, Albanci pa pravijo, da se ne počutijo varne med Srbi in obratno. Za zdaj sistem ločenega življenja deluje, seveda ob izdatni prisotnosti tujih vojakov in milijonov tujih evrov.
Lanske optimistične napovedi Thacija, da bo Kosovo priznalo okoli 100 držav in da bo sprejeta v Organizacijo združenih narodov, se niso izpolnile: za zdaj je najmlajšo evropsko državo priznalo 54 držav, kot zadnja je to, sicer edina letos, storila Panama.
Kosovska opozicija vladi očita, da država ni napredovala dovolj: nezaposlenost še naprej ostaja skoraj 50-odstotna, socialne težave in revščina so še naprej velike in kaže, da se bodo zaradi globalne recesije še povečale, kosovska mladina pa v prihodnost gleda z velikim pesimizmom.
Thaci vztraja, da Kosovo napreduje
In odgovor vlade? Thaci vztraja, da je država dosegla velik napredek: Kosovo naj bi imelo šestodstotno gospodarsko rast, vlada pa je začela pomembne investicije na področju prometa in napovedala oster boj proti korupciji. Kosovo je v prvem letu sprejelo novo ustavo, januarja letos ustanovilo lastne varnostne sile in obveščevalno agencijo, julija lani uvedlo nove potne liste in osebne izkaznice, odprlo pa je tudi prvih 18 veleposlaništev in devet konzulatov, večino od tega v zahodnih državah. Po načrtih naj bi se Kosovo letos vključilo v Svetovno banko in Mednarodni denarni sklad, čeprav Srbija in Rusija napovedujeta blokado pri vstopu v vse mednarodne institucije.
Glavne težave, s katerimi se spopada Kosovo:
- Nezaposlenost: skoraj polovica prebivalcev je brezposelnih, vsako leto pa na trg delovne sile vstopi 30.000 mladih, kar je petkrat več od potreb kosovskega gospodarstva. Vlada si prizadeva, da bi svojim državljanom uredila dostop do specifičnih sektorjev na trgu delovne sile v EU-ju.
- Revščina: okoli 45 odstotkov prebivalcev živi pod mejo revščine, kar pomeni, da preživijo z manj kot enim evrom in pol na dan. Povprečna plača znaša okoli 220 evrov mesečno, večina gospodinjstev pa je odvisna od finančne pomoči sorodnikov in prijateljev, ki delajo v tujini.
- Infrastruktura: kosovske ceste in železnice so bile v času Jugoslavije postavljene na stranski tir, svoje so dodali še spopadi v letih 1998-99 in danes se mora država spoprijeti s trdim orehom izboljšanja osnovne infrastruktue. Popravilo glavnih cest okoli Prištine je ustavilo slabo načrtovanje in slabi materiali, zato si vlada prizadeva, da bi v prihodnje dobila tujo pomoč. Oskrba z vodo in elektriko se je, v primerjavi s prejšnjim desetletjem, močno izboljšala, a je še vedno precej negotova. Velik projekt izgradnje tretje termalne hidroelektrarne, imenovane Novo Kosovo, naj bi Kosovo do leta 2015 spremenil v izvoznika energije, vendar je uresničitev načrtov še precej oddaljena. Ob tem je potrebno dodati, da je za stabilno oskrbo z vodo potreben političen dogovor s srbsko manjšino, ki je v številčni prevladi na območju okoli glavnih vodnih zalog na severu Kosova.
- Izobraževanje: v 80. letih, potem ko je takratna Jugoslavija zavrgle vse poskuse kosovske avtonomije, je Priština ob srbskem uvedla vzporedni administrativni in izobraževalni sistem, ki mu sicer mnogi očitajo nizko kakovost.
- Poslovna klima: tuje investitorje od vlaganja na Kosovo najbolj odvrača šibek pravni sistem, visoke obresti, okoli 13-odstotne, in neugoden davčni sistem. Z vstopom v mednarodne finančne institucije naj bi se posojila sicer pocenila, vlada pa si prizadeva tudi za spremembe davčnega sistema, ki bi bil bolj v prid razvoja manjših in srednje velikih podjetij. Da bi pritegnili tuje vlagatelje, je vlada določila 10-odstotni korporativni davek.
Ksenja Tratnik
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje