Ko je pred osmimi leti Trump prvič postal predsednik, ni varčeval s pohvalami na račun kitajskega predsednika Ši Džinpinga, ki ga je označil za velikega voditelja in osebnega prijatelja, vendar se je kasneje to prijateljstvo ohladilo zaradi trgovinskega spora in polemik glede izvora covida-19, ki ga je ameriški predsednik vztrajno označeval za kitajski virus.

Ob koncu Trumpovega prvega mandata so odnosi med ZDA in Kitajsko padli na najnižjo raven v zadnjih desetletjih, potem ko je Washington med letoma 2018 in 2019 uvedel dodatne carine do 25 odstotkov na približno 370 milijard dolarjev kitajskega blaga, prepovedal izvoz občutljive visoke tehnologije in sprejel sankcije za kitajska tehnološka podjetja.

Večino carin je njegov naslednik Joe Biden ohranil in letos celo uvedel še dodatne na uvoz električnih vozil, sončnih panelov in železa, a Trump je med tokratno predvolilno kampanjo zavzel še ostrejšo držo do Kitajske. Zagrozil je s še višjimi carinami na kitajsko blago in napovedal, da bi lahko te znašale do 60 odstotkov, poleg tega pa napovedal, da bo preklical status favorizirane države, ki je od leta 2000 Kitajski zagotavljal ugodnejše trgovinske odnose z ZDA.

Kot je za Reuters komentiral profesor mednarodnih odnosov na šanghajski univerzi Fudan Džao Minghao, kitajski odgovor na morebitne dodatne carine verjetno ne bo tako odločen kot takrat, ko se je Peking odzval kar ostro. Na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) je vložil pritožbo zaradi ameriških carin in med drugim uvedel povračilne carine na ameriško blago, pri čemer je ciljal na ameriški kmetijski in avtomobilski sektor, ki sta še posebej blizu Trumpovi volilni bazi.

"Peking se bo odzval premišljeno in si bo prizadeval za komunikacijo s Trumpovo ekipo," je prepričan Džao, ki ob tem spomni na Šijevo čestitko Trumpu ob volilni zmagi, v kateri je kitajski predsednik pozval k dialogu in sodelovanju, ne pa h konfrontaciji, saj je po njegovih besedah zgodovina pokazala, da ZDA in Kitajska s sodelovanjem pridobivata, s konfrontacijo pa izgubljata. "Stabilni, zdravi in vzdržni odnosi med Pekingom in Washingtonom so v skupnem interesu obeh držav in jih od njiju pričakuje tudi mednarodna skupnost," je dejal Ši in ob tem pozval k "ustreznemu upravljanju razlik."

Džao je povedal, da je Peking že preigraval scenarij z dodatnimi ameriškimi carinami za kitajsko blago, a kitajske oblasti vseeno pričakujejo, da kljub grožnjam Trumpa in obljubam v predvolilni kampanji te ne bodo tako visoke, saj bi to prispevalo k dvigu inflacije v ZDA.

Musk kot posrednik?

Po pisanju hongkonškega časopisa South China Morning Post vrnitev Trumpa v Belo hišo za predstavnike kitajskih oblasti ni bilo takšno presenečenje kot ob osvojitvi prvega mandata, ko jih je njegova zmaga ujela nepripravljene, saj je bila pozornost usmerjena na demokratsko kandidatko Hillary Clinton, ki jo je Peking že dobro poznal iz njenih prejšnjih funkcij. Kot piše SCMP, je po začetnih težavah pri navezovanju stikov z novim predsednikom nato komunikacija stekla prek njegovega zeta Jareda Kushnerja, kar je sicer prineslo mešane rezultate.

Glede na vire pri kitajskih oblasteh, ki jih navaja SCMP, so se razprave o pripravah na morebitni drugi Trumpov mandat začele letos spomladi, ko so morali različni svetovalci pripraviti poročila o tem, kako se spopasti z vrnitvijo nekdanjega republikanskega predsednika.

Eden od virov je povedal, da je kitajska stran med drugim preučevala vlogo lastnika podjetij Tesla in SpaceX Elona Muska, ki je bil med glavnimi donatorji Trumpove kampanje in je imel že večkrat opravka s kitajskimi voditelji zaradi njegovih poslov na Kitajskem.

Musk bi lahko postal glavni posrednik med Šijem in Trumpom, je prepričan ustanovitelj mednarodne svetovalne skupine Eurasia Group Ian Bremmer, ki je v pogovoru za ameriški ABC dejal, da bi bil lastnik Tesle nedvomno pripravljen prevzeti to vlogo. Po njegovih besedah bodo kitajske oblasti zagotovo stopile v stik z Muskom in skušale ugotoviti, kako bi ga lahko uporabili za vplivanje na Trumpa.

Tesla je močno odvisna od Kitajske, kjer je izdelanih približno polovica njenih električnih avtomobilov, kitajski trg pa je tudi eden od pomembnejših trgov za ameriškega proizvajalca. Kot piše ABC, je Musk od kitajske vlade prejel ugodnosti, ki jih le redko dobijo tuji igralci, pri tem pa ne gre pozabiti, da je celo ponavljal stališča Pekinga glede Tajvana, saj je dejal, da je otok sestavni del Kitajske.

Najbogatejši človek na svetu bi bil lahko zaradi tega v Trumpovem krogu eden od tistih ključnih posameznikov, ki bi zagovarjal mehkejši pristop do Kitajske.

Trump ostaja isti, spremenile so se razmere

Trumpova zmaga po ocenah analitikov ne bo vplivala na splošno usmeritev kitajskega gospodarstva, a po ugotovitvah iz kitajskih projekcij bi njegova strategija prizadevanja za vrnitev proizvodnje nazaj v ZDA lahko prispevala k stopnjevanju trgovinske vojne in dodatnim oviram za kitajski izvoz, kar bi vplivalo na realno gospodarstvo na Kitajskem.

Čeprav je Trumpov pristop do Kitajske težko predvideti, pa se s tem strinjajo tudi številni poznavalci, ki ob tem opozarjajo, da je kitajsko gospodarstvo danes v veliko slabši kondiciji, kot je bilo, ko je Trump prvič uvedel carine, saj se spopada z nepremičninsko krizo, pretirano zadolženostjo lokalnih oblasti in visoko brezposelnostjo med mladimi, če naštejemo le največje težave.

"Trump 2.0 bo verjetno bolj uničujoč od različice iz leta 2017," je za kitajske medije, ki jih povzema Guardian, dejal profesor Vang Dong s Pekinške univerze. "V primerjavi s prvim mandatom leta 2017 se stališča Trumpa v njegovi drugi kampanji leta 2024 niso veliko spremenila, vendar so se dramatično spremenile domače razmere in mednarodno okolje … V obdobju Trumpa 2.0 bosta Kitajska in ZDA verjetno imeli nenehna trenja in konflikte," napoveduje Wang.

Tudi raziskovalka Kitajske pri Chatam House Ju Džje je za Guardian povedala, da so se kitajski politiki že več mesecev pripravljali na zmago Trumpa, medtem ko prav tako napoveduje še hujšo trgovinsko vojno kot v času njegovega prvega mandata, zato skuša Kitajska že nekaj časa zmanjšati svojo izpostavljenost ZDA.

Uvedba 60-odstotnih carin na kitajske izdelke bi močno prizadela kitajsko gospodarstvo in po ocenah investicijske banke Macquarie bi tako visoka carinska stopnja oklestila kitajsko gospodarsko rast za dve odstotni točki, po ocenah švicarske banke UBS pa še več, in sicer za 2,5-odstotne točke. To pomeni polovico predvidene letošnje gospodarske rasti, kjer si je Peking zastavil cilj pet odstotkov, Mednarodni denarni sklad pa napoveduje 4,8 odstotka in za naslednje leto 4,5 odstotka.

Trump je z uvedbo carin v prvem mandatu prisilil Peking k pogajanjem, ki so pripeljala do sklenitve trgovskega sporazuma med državama januarja leta 2020, ko se je Kitajska zavezala, da bo kupila za dodatnih 200 milijard dolarjev ameriških izdelkov. Kot je sicer čez dve leti ugotovila raziskovalna skupina pri ameriškemu Petersonovem inštitutu za mednarodno ekonomijo, Kitajska praktično ni kupila ničesar od obljubljenega dodatnega ameriškega blaga in niti ni dosegla ravni uvoza pred trgovinsko vojno, za kar pa razlog tiči tudi v pandemiji z ohromljeno svetovno trgovino in recesijo, ki je sledila kmalu po sporazumu.

Resen preizkus za izvozno naravnano gospodarstvo

A tako kot prejšnjikrat bi lahko tudi tokrat Washington s carinami prisilil nasprotno stran nazaj za pogajalsko mizo, meni profesor prava na singapurski univerzi za menedžment Henry Gao, ki zaradi šibkega gospodarskega položaja Kitajske vidi več pripravljenosti Pekinga na pogovor. "Čeprav bi lahko imele carine nekaj kratkoročnih posledic za kitajsko gospodarstvo, pa bi se stanje izboljšalo, ko bi dosegli dogovor," je pojasnil za AP.

Po ocenah britanske banke Standard Chartered, ki jih navaja Bloomberg, bi zvišanje carin na 60 odstotkov v naslednjem letu zmanjšalo kitajske pošiljke za do 70 odstotkov, medtem ko Macquarie v tem primeru predvideva zmanjšanje skupnega kitajskega izvoza za približno osem odstotkov. Kot piše Bloomberg, številni ekonomisti kot verjetnejši scenarij pričakujejo povečanje ameriških carin za 10 do 20 odstotkov.

"Trgovinska vojna 2.0 bi lahko končala sedanji kitajski model rasti, v katerem sta izvoz in proizvodnja glavno gonilo rasti," je v poročilu zapisal glavni ekonomist za Kitajsko pri Macquarie Larry Hu.

Kitajska letno proda na ameriški trg za več kot 400 milijard dolarjev izdelkov in še za več sto milijard dolarjev v izdelkih, ki jih Američani uvažajo iz drugih držav, zato je že grožnja s carinami vnesla nemir med proizvajalce v največjem svetovnem izvozniku.

"To bo zelo resen udarec za kitajsko mednarodno trgovino, ki bo vplival na delovna mesta in prihodke države," je za Reuters dejal Li Mingdžjang s Šole za mednarodne odnose Rajaratnam iz Singapurja in dodal, da bo posledično kitajsko gospodarstvo potrebovalo še več spodbud, kot je bilo v petek napovedanih 10 bilijonov juanov oziroma 1,4 bilijona dolarjev.

Priložnost za sklepanje novih zavezništev

Trumpova protekcionistična trgovinska drža, ki ni uperjena samo proti Kitajski, ampak tudi proti drugim, saj je med predvolilno kampanjo napovedal, da bo uvedel dodatne carine v vrednosti 10 ali 20 odstotkov za preostale države, ki izvažajo na ameriški trg, bo po drugi strani ponudila Pekingu možnost, da izkoristi razkole med ZDA in njenimi zavezniki.

"Čeprav je Peking globoko zaskrbljen zaradi nepredvidljivosti politike Trumpa do Kitajske, pa se zaveda, da izzivi prinašajo tudi priložnosti," je za CNN dejal Tong Džao iz Fundacije Carnegie za mednarodni mir.

"Kljub strahu pred vnovično trgovinsko vojno je Peking prepričan, da bi bila Trumpova stroga carinska politika zelo nepriljubljena v Evropi, kar bi Kitajski omogočilo krepitev gospodarskih vezi z Evropo in zoperstavljanje prizadevanjem ZDA za zmanjšanje odvisnosti od tehnoloških in dobavnih verig med Kitajsko in zahodnimi državami," je pojasnil Tong.

Sorodna novica Li: Kitajska lahko z odpiranjem za naložbe odigra stabilizacijsko vlogo v svetovnem gospodarstvu

Raziskovalec kitajske politike Centru za analizo Kitajske na Asia Society Policy Institute Neil Thomas je za SCMP dejal, da je Kitajska tokrat bolje pripravljena na Trumpa, kar bo Ši izkoristil za sklepanje dogovorov, ki bi Pekingu zagotovili strateško prednost v indijsko-tihomorski regiji. Po njegovem mnenju bo Kitajska skušala izkoristiti morebiten razkol med ZDA in njenimi zaveznicami, pri čemer bo poudarjala njeno podporo globalizaciji in predstavljala Washington kot disruptivno silo.

Se pa tudi Thomas strinja, da bo morala Kitajska verjetno v prihodnje razmisliti o močnejših spodbudah za podporo gospodarstvu in njegovi rasti, "hkrati pa ohraniti dolgoročno osredotočenost na nadgradnjo industrije in tehnološko samozadostnost".

Da bi spodbudila in diverzificirala trgovino, do katere je v veliki meri odvisno njeno gospodarstvo in kar bo nujno v primeru visokih ameriških carin, je Kitajska že nekaj časa v diplomatskem naletu.

Kot omenja Guardian, bo eden od načinov za doseganje teh ciljev povečati obseg trgovine z državami svetovnega juga. V tem duhu je Ši na Forumu kitajsko-afriškega sodelovanja (FOCAC) na začetku septembra napovedal, da bo Kitajska uvedla režim ničelnih carinskih stopenj za države v razvoju, med njimi s 33 afriškimi državami, ki imajo diplomatske stike s Pekingom.

"Prva Trumpova administracija ni pokazala velikega zanimanja za močno sodelovanje v Afriki, Latinski Ameriki in jugovzhodni Aziji, kar je Kitajcem omogočilo veliko manevrskega prostora za neovirano delovanje na teh trgih," je za Reuters dejal glavni urednik medija China-Global South Project Eric Olander.

Kitajska zato pospešeno nadaljuje krepitev zavezništev po svetu, umirja napetosti z nasprotniki in zavezanost trgovinskim pogajanjem, kot je v primeru Evropske unije, ki je pred kratkim uvedla dodatne carine na uvoz kitajskih električnih vozil.

Sorodna novica "Kitajska želi zgraditi zavezništvo z Afriko in skupaj z njo oblikovati mednarodno ureditev"

Med drugim je Kitajska prejšnji mesec le prekinila večletno ohladitev v odnosih z Indijo, ki so se zaostrili zaradi sporne meje med državama, kar je leta 2019 vodilo do vojaških spopadov ob meji v Himalaji. Peking in New Delhi sta se dogovorila o zmanjšanju napetosti, ob tem pa sta se ob oktobrskem vrhu skupine Brics v Rusiji srečala Ši in indijski premier Narendra Modi, kar je bilo njuno prvo srečanje po letu 2019.

Pred tem je avgusta zgladila dvoletni spor z Japonsko glede izpusta radioaktivne vode iz jedrske elektrarne Fukušime, junija pa je kitajski premier Li Čjang obiskal Avstralijo, kar je bil prvi tovrstni obisk kakega visokega kitajskega predstavnika v državi po sedmih letih.

"Kitajska bo še naprej nagovarjala Evropejce, Britance, Avstralce in celo Japonce, ne samo zato, da bi poskušala 'zabiti klin' med ZDA in državami severa," je za Reuters komentiral Jean-Pierre Cabestan s hongkonške Baptistične univerze. "Ampak tudi kot del svoje misije za preusmeritev zunanje trgovine v korist globalnega juga," je pojasnil.