Zgornjo mejo bodo po napovedih zvišali postopno do leta 2026, poleg dodatnih sredstev za spodbujanje upočasnjene gospodarske rasti pa želijo s tem omogočiti tudi financiranje reprogramiranja oziroma poplačila skritih dolgov.

Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada imajo namreč lokalne oblasti na Kitajskem precej dolgov zaradi zadolževanja, ki ga uradno niso razkrile.

Drugo največje gospodarstvo na svetu se je v preteklem letu spopadalo z močnimi deflacijskimi pritiski ob zmanjšanem povpraševanju, nepremičninski krizi in naraščajočih finančnih obremenitvah lokalnih oblasti.

Peking bo lokalnim vladam dovolil, da za zmanjšanje zunajbilančnih ali "skritih" dolgov skupno namenijo 1400 milijard dolarjev.

Kitajska se spopada z bremenom obsežnega dolga, ki je nastal zaradi prejšnjih spodbud po svetovni finančni krizi v letih 2008 in 2009. To vključuje "skriti dolg", ki se je nakopičil, ko so se lokalne vlade na veliko zadolževale pri infrastrukturnih projektih, ki so jih oblasti označile kot kritične za razvoj. Ta presežek dolga je puščal le malo prostora za financiranje novih projektov, s katerimi bi spodbudili šibko gospodarske dejavnosti.

Napovedani ukrep je po ocenah analitikov tudi posledica nedavne izvolitve Donalda Trumpa za predsednika ZDA. Trump, ki je v svojem prvem mandatu uvedel obsežne carine na uvoz iz Kitajske, tudi za drugi mandat napoveduje podobne protekcionistične ukrepe, zato se na Kitajskem bojijo, da bo to dodatno zavrlo njihovo gospodarsko rast.

Kitajsko gospodarstvo se s težavami spopada vse od pandemije covida-19, zaradi česar je Peking v zadnjem času že predstavil več gospodarskih spodbud. Med drugim so napovedali znižanje obrestnih mer, odpravo nekaterih omejitev za nakup stanovanjskih nepremičnin in zeleno luč bankam za obsežnejša posojila.

Zakon o zelenem prehodu

Kitajske oblasti so sprejele tudi nov energetski zakon, ki bo po navedbah državnih medijev pospešil prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo in družbo.

Zakon je po njihovih besedah usmerjen v "spodbujanje visokokakovostnega energetskega razvoja, zagotavljanje nacionalne energetske varnosti, spodbujanje zelene in nizkoogljične transformacije ter trajnostnega razvoja gospodarstva in družbe".

Kitajska je največja onesnaževalka s toplogrednimi plini na svetu. Državni vrh je že pred časom napovedal, da bodo izpusti ogljikovega dioksida vrh dosegli do konca tega desetletje, nato pa bo država do leta 2060 dosegla neto ničelne izpuste.