Gradnjo postaje Činling so začeli že leta 2018, vendar je dela nato zaustavila pandemija covida 19. Novembra lani je Kitajska na območje poslala svojo največjo antarktično floto z dvema ledolomilcema in tovorno ladjo ter 460 ljudmi, ki so pomagali dokončati postajo.

Postaja je na skalnati obali otoka Inexpressible v ledenem Rossovem morju in 320 kilometrov od stalno naseljene ameriške raziskovalne postaje McMurdo. Tudi kitajska postaja bo naseljena stalno, v poletnih mesecih pa bo po poročanju kitajskih medijev na njej prostora za 80 ljudi.

Kitajska ima sicer na Antarktiki še štiri druge svoje raziskovalne postaje, ki jih je zgradila od leta 1985 do leta 2014. Dve od teh postaj omogočata bivanje skozi vse leto.

Nova postaja naj bi vključevala observatorij s satelitsko opazovalnico, kar bo zaradi primerne lokacije po mnenju Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) omogočalo zbiranje obveščevalnih signalov nad Avstralijo in Novo Zelandijo.

"Medtem ko postaja omogoča sledenje in komunikacijo za naraščajoči niz kitajskih znanstvenih polarnih opazovalnih satelitov, se lahko njena oprema hkrati uporablja tudi za prestrezanje satelitskih komunikacij drugih držav," piše v lanskem poročilu CSIS-a.

Na Antarktiki prepovedane vojaške dejavnosti

Čeprav zahodne vlade skrbi, da bi vse večjo prisotnost Kitajske v polarni regiji izkoristila kitajska vojska, pa je Peking že med gradnjo zanikal, da bodo peto postajo na Antarktiki uporabljali za vohunjenje.

Čeprav Kitajska krepi prisotnost na Antarktiki, pa imajo tam še vedno največjo znanstveno skupnost ZDA, vključno s svojo največjo raziskovalno postajo McMurdo.

"Gradnja kitajske antarktične postaje je v celoti v skladu z mednarodnimi pravili in postopki, ki zadevajo Antarktiko," je povedal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Vang Venbin. Kot je še pojasnil, bo postaja prispevala k izboljšanju poznavanja Antarktike in spodbujala mir ter trajnostni razvoj tega območja.

Odprtje nove postaje je pozdravil kitajski predsednik Ši Džinping in zaposlene na postaji pozval, naj prispevajo "k boljšemu poznavanju, zaščiti in izkoriščanju polarne regije skupaj z mednarodno skupnostjo".

V skladu s pogodbo o Antarktiki iz leta 1959, katere podpisnica je tudi Kitajska, je celina demilitarizirano območje, kjer so dovoljene le miroljubne dejavnosti. Vojaško osebje je sicer lahko prisotno, a mora izvajati le znanstvene raziskave, medtem ko je prepovedano postavljati oporišča, izvajati vojaške vaje ali preizkušati orožje.