Letošnjo Nobelovo nagrado za mir je prejel kitajski oporečnik in prodemokratični aktivist Liu Šjaobu, ki so ga kitajske oblasti lani zaprle za 11 let zaradi pozivanja k svobodi govora in večstrankarskim volitvam. Tako je bilo že ob razglasitvi jasno, da nagrajenca ne bo na slovesnost v norveški prestolnici, ki bo v petek.

Kitajska se je že takoj ostro odzvala na razglasitev in sprožila kampanjo prepričevanja drugih držav, naj se ne udeležijo slovesne podelitve nagrade. Kitajsko zunanje ministrstvo je zdaj sporočilo, da jim je uspelo prepričati več kot sto držav in organizacij, kar je po njihovem mnenju dokaz, da mednarodna skupnost ne podpira odločitve Nobelovega odbora.

Toda norveški odbor je sporočil, da je držav, ki bodo bojkotirale prireditev, skupaj s Kitajsko le 19. To so Rusija, Kazahstan, Kolumbija, Tunizija, Savdska Arabija, Pakistan, Srbija, Irak, Iran, Vietnam, Afganistan, Venezuela, Filipini, Egipt, Sudan, Ukrajina, Kuba in Maroko.

Grožnja s posledicami
Že sredi novembra so iz Osla sporočili, da je Kitajska sprožila "nezaslišano" kampanjo prepričevanja in poslala pisma zunanjim ministrom in veleposlaništvom, v katerih jih je pozvala, naj svojim diplomatom naročijo bojkot prireditve, v nasprotnem primeru pa je zagrozila s "posledicami".

Norveški Nobelov odbor je še dejal, da so kitajske izjave o bojkotu drugih držav "nenavaden način izražanja stališč", saj je bilo povabljenih le 65 držav z veleposlaništvi na Norveškem in od tega jih je udeležbo na petkovi slovesnosti potrdilo 44.

To bo prvič po letu 1935, da na podelitvi nagrade ne bo uradno zastopan prejemnik nagrade. Takrat je nacistična Nemčija prihod v Oslo preprečila pacifistu Carlu von Ossietzkyju. Tokrat ne bo nobenega od Liujievih bližnjih, saj je njegova žena v hišnem priporu, drugi privrženci pa imajo prepoved potovanja.