Na sestanku o ideologiji v visokem šolstvu je Ši dejal, da morajo kolidži in univerze "služiti komunistični stranki pri njenem vodenju države," Reuters navaja poročanje kitajske tiskovne agencije Šinhua. "Privrženost partijskemu vodstvu je ključnega pomena pri razvoju visokega šolstva po državi," je še dejal predsednik in dodal, da mora država univerze spremeniti v trdnjave, zveste partijskemu vodstvu. "Partijska politika v izobraževanju se mora v celoti izvajati," je še poudaril.

Peking že dlje časa izvaja kampanjo proti širjenju zahodnih vrednot na univerzah, v okviru katere je januarja v izobraževalne institucije poslala inšpektorje, da bi preverili, ali učitelji med učnim procesom izrekajo neprimerne opazke. Partija že desetletja budno spremlja in nadzoruje vsebino učnih procesov.

Pod vodstvom Šija okrepitev nadzora tudi na spletu
Od leta 2012, ko je Ši prevzel vodenje komunistične stranke (predsednik države je postal leto dni kasneje), so oblasti močno omejile svobodo govora, aretirale in priprle so številne aktiviste in odvetnike, omejile delovanje kritikov oblasti na spletu in okrepile omejitve za novinarje.

Leta 2013 je bil liberalni kitajski ekonomist, ki je bil kritičen do partije, izključen z elitne pekinške univerze, leto kasneje pa je univerza, nekoč trdnjava svobode govora na Kitajskem, uvedla 24-urni nadzor javnega mnenja na spletu in dodatne ukrepe za nadzor in zmanjšanje negativnega govora na spletu, je takrat poročalo partijsko glasilo.

Kitajska je močno okrepila prizadevanja, da bi njene univerze postale med najboljšimi na svetu, vendar pa kritiki njene politike poudarjajo, da kratenje akademske svobode dosego tega cilja postavlja pod vprašaj.