Poraba cigaret se je v tem času povečala za kar 26 odstotkov.

Ob današnjem svetovnem dnevu proti kajenju po vsem svetu potekajo številne dejavnosti za večjo ozaveščenost o škodljivih posledicah te drage razvade. Kot poudarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je bolezni in smrti, ki so povezane s kajenjem, mogoče preprečiti. Ob tem poudarjajo, da naj današnji dan, ki poteka pod geslom dan brez cigarete, spremenijo v življenje brez cigarete.

Kot kažejo izsledki Inštituta za merjenje in ocenjevanje zdravja, ki je pod drobnogled vzel podatke iz skupno 187 držav, je leta 1980 kadilo 41 odstotkov vseh moških, zdaj pa se je razmerje povprečno znižalo na 31 odstotkov. Med ženskami pa jih je leta 1980 kadilo povprečno 10,6 odstotka, leta 2012 pa 6,2 odstotka.

Samo na Kitajskem v 30 letih 100 milijonov kadilcev več
Podatki kažejo, da se je število kadilcev samo na Kitajskem v 30 letih povečalo za 100 milijonov, na skupno 300 milijonov, čeprav se je relativno število kadilcev zmanjšalo s 30 na 24 odstotkov populacije. To je posledica povečanja števila prebivalstva, kar so ugotovili tudi v Bangladešu, na Kitajskem, v Indiji in Rusiji. V Indiji se je število kadilcev povečalo za 35 milijonov, na 110 milijonov.

Z velikim odstotkom kadilcev se spopada tudi Rusija. Tam kadi kar okoli tretjina celotnega prebivalstva in kar 51 odstotkov moških. Na lestvici držav z najvišjimi stopnjami kadilcev med prebivalstvom je na prvem mestu Vzhodni Timor, kjer kadi 61 odstotkov moških, sledita Indonezija (57 odstotkov) in Armenija (51,5 odstotka).

Sredi 90. let prejšnjega stoletja padec števila kadilcev
V zadnjih desetletjih so zdravstvene organizacije začele kampanje za ozaveščanje ljudi o škodljivih posledicah kajenja, številne države pa so tudi močno poostrile zakonodajo na tem področju. To je delno vplivalo na znižanje relativnega števila kadilcev. Omenjena raziskava Inštituta za merjenje in ocenjevanje zdravja je pokazala, da je število kadilcev najhitreje upadalo sredi 90. let prejšnjega stoletja. Skrb vzbujajoče pa je, da se je okoli 2010 trend znova začel obračati navzgor.

Kadi skoraj četrtina Slovencev
V Sloveniji kadi 24 odstotkov prebivalcev, pri čemer je odstotek kadilcev med moškimi višji (27 odstotkov) kot pri ženskah (21 odstotkov), kažejo izsledki ankete, ki je bila narejena v letih 2011 in 2012 med prebivalci, starimi od 15 do 64 let. Zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umre približno polovica kadilcev, kar pomeni okoli 3600 Slovencev letno oziroma skoraj deset na dan. Kot so sporočili z NIJZ, se je v primerjavi z letom 2007 delež kadilcev znižal tako na splošno kot pri obeh spolih.

Ugodne spremembe v deležu kadilcev med letoma 2007 in 2011/2012 stroka pripisuje predvsem rednemu zviševanju obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov ter uvedbi prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Raziskava Eurobarometer je pokazala, da je kajenje med Slovenci v povprečju držav članic EU-ja.

Kadi vse več žensk
Delež kadilcev je sicer najnižji med najvišje izobraženimi, kjer jih kadi okoli 15 odstotkov. Skrb vzbujajoče pa je, da ne upada kajenje med mladimi od 15 do 24 let: kadi jih okoli četrtina, v splošnem pa narašča delež kadilk med ženskami in dekleti.

Kot opozarja Helena Koprivnikar z NIJZ, se v zadnjih nekaj letih delež kadilcev ne zmanjšuje. Veča se delež kadilk med ženskami in dekleti, delež kadilcev med moškimi in fanti pa se ne spreminja. Po besedah Koprivnikarjeve Slovenija žal zaostaja z uvedbo ukrepov za omejevanje kajenja.

Kadilci v Sloveniji umirajo 15 let prej kot nekadilci
Podatki kažejo, da kadilci v Sloveniji umirajo v povprečju kar 15 let prej kot nekadilci, številna leta pred smrtjo pa preživijo v slabem zdravju. Kajenju pripisujejo vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 30 do 44 let in vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 45 do 59 let.