Prekinitve dela se namreč v Indiji, največji demokraciji na svetu, v zadnjem času pojavljajo kot gobe po dežju, tako da je ljudem že vseeno, kdo in iz kakšnega razloga ne dela tokrat. "Stavka ljudem nikoli ne koristi. Nikoli, saj izgubljamo posel. In pojavljajo se kar naprej, včasih celo večkrat na mesec," je dejal trgovec Wazeed Khan v pogovoru za New York Times.

V Indiji so redke demokratične pravice bolj čaščene, bistvene in varovane kot pravica do protestiranja. Država si je namreč prav z močjo in vztrajnostjo civilne nepokorščine pod vodstvom Mahatme Gandija priborila neodvisnost od Velike Britanije, zato je še vedno ponosna na načela miroljubnega gibanja. A v zadnjem času so indijsko politiko preplavile bitke in interesi posameznih strank, zato je stavka, v indijskem jeziku poznana kot "bandh", hitro postala predmet javnega prezira, saj se ravno na njenih plečih lomijo kopja posameznih političnih akterjev. Želijo namreč dokazati, da so sposobni zapreti oziroma ustaviti celo mesto - ali kar državo.

Stavka je najbolj škodljiva za gospodarstvo
Zato danes mnogo Indijcev "bandh" vidi kot simbol, ki moti učinkovitost države, in ne znak politične vitalnosti. V primerjavi z drugimi oblikami protesta je prav stavka tista, ki povzroči veliko gospodarsko škodo, pogosto tudi na računu delavca, v imenu katerega je sklicana. "Stavka ni več simbol jeze ljudi, nič več ne predstavlja frustracij podrejenih. Namesto tega je postala simbol vse šibkejše vlade," je zapisal novinar Suhel Seth.

Stavki se ne more izogniti noben predel te velike dežele. Množične ali majhne, dolgotrajne ali opozorilne, od maoističnih upornikov z dežele do velikih mestnih zapravljivcev v New Delhiju. Občutijo jih vsi. Stavkajo univerzitetni profesorji, zdravniki, piloti.

Protest vsakega .... za vsako stvar
Skrbi pa dejstvo, da so politične stranke tiste, zaradi katerih lahko obstane življenje v celem velemestu. Februarja je tako desničarska stranka Shiv Sena v finančnem središču države Mumbaju razglasila "bandh" in tako onemogočila prikaz premiere filma. S tem so želeli izzvati vladajočo Kongresno stranko. Julija so opozicijske stranke pozvale k vsedržavni stavki, da bi tako izrazile nestrinjanje z dvigom cen goriva. Prekinitve dela so se razširile celo v parlament, saj poslanci kar naprej s protestnimi odhodi onemogočajo nadaljnje delo.

Indijsko vrhovno sodišče je zato objavilo pravila o stavki in v določenih primerih za ta dejanja kaznovalo tudi stranke. A stavk to ni ustavilo. Indija je tako "padla" v stavke, da je razvila celo pravi besednjak: stavka, pri kateri delavci ostanejo na delovnem mestu, se imenuje dharna, protestni shod je virodh, zapora vladnih ali političnih ustanov je gherao in tako naprej.

"Odkrito povedano, ne potrebujemo nikakršnih stavk, saj motijo gospodarsko dogajanje v državi. Moramo najti drugačne načine izražanja nestrinjanja, ki ne stanejo toliko," je dejal poslovnež Tarun Das.