V Celovcu so sicer pred 100. obletnico koroškega plebiscita predstavili projekt postavitve spomenika leta 1920 in pozneje pregnanim koroškim Slovenkam in Slovencem.

Zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo po plebiscitu in pozneje z avstrijske Koroške zaradi nemškega nacionalnega pritiska pregnanih od okoli 2000 do 5000 slovenskih izobražencev. To so poglavja iz zgodovine, o katerih se premalo govori. Zato tudi pobuda za postavitev spomenika, ki bo stal pred Univerzo Alpe-Jadran v Celovcu.

Sorodna novica Predsednika v skupni izjavi po 100 letih od plebiscita poudarjata sodelovanje

"Upam, da bomo najpozneje v enem letu, se pravi do 10. oktobra prihodnjega leta, imeli primerno obeležje, ki ne bo razdvajalo," je dejal pobudnik projekta Feliks Wieser.

Še bolj pa koroške Slovence razburja, da je koroški Haimatdienst v Miklavčevem v Žitari vasi pred dnevi postavil spomenik enemu od vodilnih nacionalsocialistov na Koroškem Hansu Steinacherju.

"On je bil vodilni pri akcijah proti dvojezičnemu šolstvu in brez Steinacherjevega rovarjenja bi morda imeli obvezno dvojezično šolstvo še danes. Mislim, da smo koroški Slovenci povsem upravičeno ogorčeni, da temu človeku še danes postavljajo spomenike," je povedal vodja Civilne iniciative skup Rudi Vouk.

V Žitari vasi bi morala predsednika Avstrije in Slovenije Alexander Van der Bellen in Borut Pahor 10. oktobra postaviti dvojezični napis za kraj Sele, a naj bi Van der Bellen neuradno ta dogodek odpovedal prav zaradi tega spomenika.

"V Žitari vasi so za kraj Sele dvojezične table že postavili, očitno so mislili, da bosta predsednika Van der Bellen in Borut Pahor prišla v Žitaro vas," je poročala Petra Kos Gnamuš.

Iz urada predsednika Van der Bellena so sicer podali uradno obrazložitev, da obisk v Žitari vasi odpade zaradi covida-19.