Upravno sodišče na Dunaju je konec septembra razsodilo v dolgoletnem pravnem sporu koroškega Slovenca proti občini Škocjan. Občina oz. njen župan sta namreč vse od leta 2003 zavračala, da bi izdala odločbe o pristojbinah v slovenskem jeziku, čeprav slovenščina tam velja za uradni jezik.

Sodišče je zdaj razsodilo v korist tožitelja, ki ga je zastopal odvetnik, koroški Slovenec Rudi Vouk. Odločbe v slovenskem jeziku od občine Škocjan je sicer skupno zahtevalo 12 gospodinjstev.

V času, ko občina odločb o pristojbinah v slovenskem jeziku ni izdajala, so denar nalagali na fiduciarni račun. Kljub temu je občina proti njim sprožila postopek izvršbe in se tudi vpisala na njihove hipoteke v zemljiško knjigo. Sodišče je zdaj razsodilo, da so občani, ki so do leta 2011 zahtevali odločbe v slovenskem jeziku, ravnali v skladu z zakonodajo.

Pomemben je kraj bivanja
Kot je pojasnil Vouk, je ustavno sodišče že leta 2000 razsodilo, da je slovenščina uradni jezik v tistih krajih, kjer je več kot deset odstotkov slovenskega prebivalstva, kar velja za občino Škocjan. Se je pa z dogovorom na ustavni ravni o postavitvi dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem iz leta 2011 glede rabe slovenščine kot uradnega jezika v občini Škocjan to poslabšalo, saj je določeno, da slovenščina kot uradni jezik velja samo v tistih vaseh, ki imajo tudi dvojezične krajevne napise.

Odločitev sodišča glede odločb v slovenščini tako velja do leta 2011, po tem letu pa je pomembno, iz katerega kraja prihaja posameznik.

Vouk od Slovenije in organizacij koroških Slovencev pričakuje, da bodo storili ustrezne korake, da se ta škoda popravi, od škocjanske občine pa poplačilo vseh stroškov in opravičilo prizadetim. Vouk tudi ni izključil morebitnih nadaljnjih pravnih postopkov proti občini Škocjan.