Na kubanske ulice se je v zadnjih dneh podalo več deset tisoč ljudi, ki so nezadovoljni zaradi pomanjkanja hrane in osnovnih dobrin, omejevanja osebnih svoboščin in ukrepanja ob pandemiji covida-19. Protesti so sicer na Kubi prepovedani in zelo redki.
Oblasti so krivdo za nemire pripisale "protirevolucionarjem", ki naj bi jih financirale ZDA. Washington so tudi posredno okrivile za proteste, ker naj bi gospodarsko krizo povzročile ameriške sankcije. ZDA očitke zavračajo in sporočajo, da podpirajo protestnike.
Združeni narodi in več držav so Kubo pozvali, naj spoštuje pravice državljanov. Mehika je na drugi strani pozvala ZDA, naj omili sankcije.
Kubanske oblasti sprostile omejitve, protestniki nezadovoljni
Ena izmed zahtev gibanja je bil tudi umik carin in omejitev na vnos hrane, zdravil in higienskih proizvodov, čemur je zdaj kubanska vlada očitno ustregla. Premier Manuel Marrero je v sredo sporočil, da bodo omejitve ukinili v ponedeljek, nova ureditev pa bo trajala do konca leta.
"Gre za zahtevo številnih potnikov, zato je bila odločitev nujna," je dejal na okrogli mizi v televizijskem prenosu.
Ni sicer jasno, kakšen učinek bo imela sprostitev teh omejitev, saj so povezave s Kubo v času njenega najhujšega izbruha covida-19 zelo omejene, poroča Reuters.
Vidni protestniki so že sporočili, da jih vladne prilagoditve niso zadovoljile. "Ne želimo drobtin, želimo svobodo in želimo jo zdaj," je zapisala vladna kritičarka in urednica spletne strani 14ymedio Yoani Sanchez.
Aretiranih več tisoč protestnikov?
Med protesti je bilo aretiranih več kot 200 ljudi, navaja skupina za človekove pravice v izgnanstvu Cubalex. Le nekaj so jih izpustili iz pripora.
Portal 14ymedio sicer navaja, da naj bi aretirali več kot 5000 ljudi, med njimi več kot 120 aktivistov in novinarjev.
Predsednik Manuel Diaz-Canel je na televiziji dejal, da so tri vrste protestnikov: protirevolucionarji, kriminalci in ljudje z legitimnimi frustracijami. Televizija je ob tem prikazovala posnetke ropanja trgovine in napada na policijski avto. Notranje ministrstvo je nato sporočilo, da bodo nekateri aretiranci obtoženi spodbujanja nasilja, ropov in poškodovanja javne lastnine, za kar so predvidene dolge zaporne kazni.
Poročila o nasilju nad protestniki
Oblasti so v torek potrdile eno smrt med protesti v ponedeljek. Umrl je 36-letni moški, ki je podlegel poškodbam, ki jih je dobil med izgredi med protestniki in policijo v predmestju Havane. Novinarji sicer ob navajanju prebivalcev poročajo, da je verjetno umrlo še več ljudi. Med drugim naj bi vlada mlade moške z izsiljevanjem prisilila, da napadejo protestnike, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Varnostne sile so bile pri posredovanju tudi nasilne, je razvidno iz posnetkov. Na enem od posnetkov, pri katerem je avtentičnosti potrdila nevladna organizacija Human Rights Watch, skušajo varnostne sile v mestu Cardenas vdreti skozi vhodna vrata, medtem ko je v stavbi ženska z majhnim otrokom. Policist nato vstopi v stavbo iz druge smeri z dvignjeno pištolo. Na poznejšem posnetku je videti krvav madež na tleh. Po poročanju portala CiberCuba naj bi moža ženske ustrelili in ga odvedli s seboj pred očmi družine.
Podpora kulturnikov
Protestnike so v zadnjih dneh javno podprli tudi številni kubanski kulturniki, denimo salsa bend Los Van Van, džezovski pianist Chucho Valdes, v Havani rojeni igralec Andy Garcia in pevka Gloria Estefan.
Izpadi interneta, za katere protestniki trdijo, da jih oblasti namerno povzročajo za zatrtje nemirov, so se v sredo nekoliko umirili, čeprav je bil dostop do družbenih omrežij še vedno omejen. Prav na družbenih omrežjih se je začela kampanja #SOSCuba, s katero so Kubanci opozarjali na razmere v državi, oblasti pa za kampanjo krivijo "ameriške plačance".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje