Indeks S & P 500 je od leta 1945 septembra večinoma (v 66 odstotkih) izgubljal, povprečno po 0,6 odstotka. Glavna težava je inflacija – če so lani v tem času centralni bankirji zavajali javnost, da bo rast cen le začasna, je seveda že nekaj časa jasno, da je inflacija (ki je tik pod 10 odstotki) zelo trdovratna in bo potrebnega veliko truda, da se bo znižala pod tri odstotke. Glavno vprašanje je, za kakšno ceno se bo to zgodilo. Kako zelo bo trpelo gospodarstvo, kako se bo odzval trg dela. Ta je za zdaj še v odličnem položaju: v ZDA je bilo avgusta ustvarjenih neto 315 tisoč novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa se je vseeno malenkost dvignila (na 3,7 odstotka). Pred Fedovim naslednjim sestankom (21. september) sledi še ena zelo pomembna objava – podatek o avgustovski inflaciji, ki bo znan 13. septembra.

Powell pokvaril razpoloženje
"Na finančnih trgih še vedno odmevajo besede guvernerja Feda Jeroma Powlla, da se bo Fed resno spoprijel z inflacijo in da bi šla lahko realna obrestna mera v pozitivno območje. Tudi Evropska centralna banka napoveduje vse bolj agresivno denarno politiko, zato bi lahko naslednji teden na redni ECB-jevi seji videli dvig obrestne mere za 0,75 odstotne točke. Vse to so vzroki, da so se trgi ohladili. Ker sta september in oktober tradicionalno neugodna meseca za vlagatelje, se bo verjetno medvedji trend nadaljeval, vlagatelji pa bodo predvsem pozorni na podatke o inflaciji in na napovedi centralnih bank o prihodnji obrestni politiki, ob tem bodo tudi spremljali cene plina in elektrike," nam je povedal Tomislav Apollonio iz Nove KBM.

Vlagatelji povečujejo denarne pozicije
Ali naj vlagatelji, ki so pripravljeni vstopiti na trg, raje še malo počakajo? "Stopnja tveganja je visoka, prav tako stopnja negotovosti. Ali v teh razmerah velja 'cash is the king', denar je kralj? Tega ne bom tega rekel, saj imamo visoko inflacijo, ki nažira prihranke, je pa res, da je precej vlagateljev povečalo denarne pozicije in zdaj pozorno spremljajo, kje se bo ustavil dvig obrestnih mer. Nekateri denar postopoma že selijo v obveznice, ki so jih pripravljeni držati do zapadlosti. Donosi so kar naenkrat postali zanimivi, kar velja tudi za podjetniške obveznice, če imamo seveda v mislih podjetja, ki bi morala normalno preživeti težko jesen. Pri Volkswagnovi obveznici z zapadlostjo leta 2026 je trenutna donosnost do dospetja 3,34-odstotna, pri Basfovi 10-letni obveznici pa 3,9-odstotna," še dodaja Apollonio.

Šestmesečni evribor nad enim odstotkom
Obveznice so bile še pred kakšnim letom zelo neprivlačna naložba, kdor je kupoval dolgoročne vladne obveznice, se je celo sprijaznil z izgubo, če jih je nameraval držati do zapadlosti. S slovenskimi 10-letnimi obveznicami se je prav tako trgovalo pri cenah, pri katerih je bila zahtevana donosnost negativna, zdaj pa je ta poskočila že na skoraj tri odstotke. Tudi evribor nezadržno narašča, šestmesečni je gladko presegel mejo enega odstotka, kar bi lahko (ob nadaljnjem naraščanju) prineslo težave vsem, ki so hipotekarno posojilo vzeli z variabilno obrestno mero. Lani je bil na začetku septembra šestmesečni evribor pri minus 0,5 odstotka!