Rusko zunanje ministrstvo je na svoji spletni strani objavilo tri odprta pisma - Franciji, Veliki Britaniji in OPCW-ju. Foto: EPA
Rusko zunanje ministrstvo je na svoji spletni strani objavilo tri odprta pisma - Franciji, Veliki Britaniji in OPCW-ju. Foto: EPA
Sergej in Julija Skripal sta bila po ugotovitvah britanske preiskave najverjetneje zastrupljena na svojem domu, zgrudena pa so ju našli v bližnji veleblagovnici v Salisburyju. Foto: Reuters
Moskva od Londona zahteva, da predloži dokaze. Foto: Reuters
Premierka Theresa May je krivdo za zastrupitev Skripalovih takoj pripisala Rusiji, v znak solidarnosti z Veliko Britanijo pa je več držav izgnalo ruske diplomate. Foto: Reuters
Besedna hladna vojna

Pojasnil je, da bi vlada v Londonu na tak način preusmerila pozornost s težav, ki jih ima v zvezi z brexitom. "To bi bilo lahko v interesu britanske vlade, ki se je znašla v neprijetnem položaju, ker ji ni uspelo izpolniti obljub volivcem glede pogojev za brexit," je dejal Lavrov na novinarski konferenci v Moskvi.

Dejal je še, da Rusija Skripalu ničesar ne očita in nima motiva, da bi ga zastrupila. "Če bi od njega še kaj zahtevali, ga ne bi nikoli zamenjali," je dejal Lavrov in še namignil, da bi bila zastrupitev Skripalovih lahko tudi v interesu britanskih posebnih enot, "ki so znane po tem, da imajo dovoljenje za ubijanje".

"Razlogov bi bilo lahko veliko in nobenega ni mogoče izključiti," je dodal. Zavrnil je tudi navedbe, da je bil napad "prefinjen". Če bi bil, bi žrtvi nemudoma umrli, je poudaril vodja ruske diplomacije. 33-letna Julija Skripal od četrtka ni več v kritičnem stanju, zdravstveno stanje njenega 66-letnega očeta pa je še vedno kritično, a stabilno.

Moskva ob tem zahteva dostop do vzorcev živčnega strupa, domnevno uporabljenega v napadu. Po besedah Lavrova se "resni strokovnjaki" in "voditelji vrste držav" sprašujejo, kakšna je vloga Velike Britanije v napadu. "Mislim, da se Velika Britanija ne bo mogla izogniti tem vprašanjem," je dejal. Kritičen je bil tudi, ker Velika Britanija še ni ugodila zahtevi ruskih oblasti po konzularnem dostopu do Julije Skripal.

Moskva terja odgovore
Rusija je sicer v teh dneh Veliki Britaniji, Franciji in Organizaciji za prepoved kemičnega orožja (OPCW) poslala seznam vprašanj glede zastrupitve Skripala in njegove hčerke, na katera terja odgovore.

OPCW-ju je Moskva zastavila 13 vprašanj, objavljenih tudi na spletni strani ruskega zunanjega ministrstva, ki znova poudarja, da gre pri Skripalovem primeru za izmišljotino, usmerjeno proti Rusiji, in provokacijo Velike Britanije.

Vprašanja lahko razdelimo v tri skupine, ki naslavljajo različne vidike preiskave: sodelovanje Velike Britanije z OPCW-jem, OPCW-jev postopek in vpletenost Francije v preiskavo.

Moskva tako sprašuje, kakšne vzorce in druge dokaze so Britanci predali OPWC-ju in ali ta misli svoje informacije o primeru Skripal deliti z izvršnim svetom OPCW-ja, katerega članica je tudi Rusija.

Moskva si želi tudi več pojasnil glede nedavnega obiska strokovnjakov OPCW-ja v Veliki Britaniji - kdo je bil vodja ekipe in kdo so bili njeni člani, kako dolgo so ostali na Otoku in s kom so se pogovarjali. Rusi pa bi radi tudi vedeli, kakšen je bil postopek odvzemanja vzorcev živčnega strupa, s katerim je bil marca zastrupljen Skripal.

Družbena stran Skripalove dejavna tri dni po napadu
Ruski blogerji so opazili, da se je nekdo prijavil na VK (gre za priljubljeno rusko družbeno omrežje) Julije Skripalove tri dni po napadu, ko se je 33-letnica še borila za svoje življenje. Kot poroča RT, ni znano, ali se je na stran nekako prijavila Julija sama, ali pa je šlo za koga drugega, ki ima njeno geslo. Iz Velike Britanije so sicer v četrtek sporočili, da je stanje Skripalove stabilno in se celo naglo izboljšuje.


Vloga Francije

Moskva od OPCW-ja zahteva tudi pojasnilo, kako je v preiskavo vpletena Francija, saj gre za zločin proti ruskima državljanoma na britanskih tleh, brez kakšnih očitnih interesov Francije. "Ali je OPCW dal svoje dovoljenje, da Velika Britanija lahko deli izsledke preiskave članicam EU-ja?" je eno izmed vprašanj.

Rusija se tudi sprašuje, ali je Francija obvestila OPCW, da so jo Britanci prosili, da se pridruži preiskavi. Ob tem tudi postavljajo vprašanje, ali bodo gradivo in dokaze glede primera Skripal sploh delili z Rusijo.

14 vprašanj Londonu
Rusko veleposlaništvo v Londonu je že dan prej, v soboto, seznam 14 vprašanj v povezavi s primerom Skripal poslalo britanskemu zunanjemu ministrstvu. Od Londona, kot je razvidno iz vprašanj, objavljenih na njihovi strani, zahtevajo predvsem, da razkrije podrobnosti preiskave in ali so uporabljeni strup kdaj proizvedli tudi na Otoku, ne le v Rusiji.

Moskva med drugim sprašuje, zakaj ji London onemogoča konzularni dostop do ruskih državljanov, zastrupljenih na britanskih tleh, kakšen protistrup so Skripaloma vbrizgali in kako so do njega prišli, ter na podlagi česa so prišli do ugotovitev, da je bil uporabljeni strup "ruskega izvora".

Kar devet od 13 vprašanj se sicer nanaša na sporno vpletenost Francije v primer, med drugim Moskvo zanima, zakaj je Francija v to sploh vpletena, katere dokaze so izročili Parizu in ali so izsledke francoske preiskave izročili OPCW-ju.

Izpostavljena novičoku?
Upokojeni polkovnik Skripal je bil zaradi vohunjenja za Veliko Britanijo leta 2006 na vojaškem sodišču v Rusiji obsojen na 13 let zapora. Bil je častnik ruske vojaške obveščevalne službe, obsojen pa je bil izdaje, ker je od 90. let britanski obveščevalni službi MI6 proti plačilu posredoval podatke o identiteti ruskih tajnih agentov, ki so pod krinko delovali v Evropi. Takrat so mu tudi odvzeli čin. Leta 2010 ga je Moskva skupaj s še tremi zaporniki izročila Veliki Britaniji v zameno za 10 ameriških vohunov.

Sergej in Julija Skripal sta bila 4. marca v Salisburyju po navedbah Velike Britanije zastrupljena z živčnim strupom - London trdi, da je šlo za t. i. novičok, živčni agent, ki so ga zasnovali še v časih Sovjetske zveze. London je takrat dejal, da je "zelo verjetno", da za napadom stoji Moskva, Rusija pa odgovornost ostro zavrača. London je zaradi napada izgnal 23 ruskih diplomatov, v znak "solidarnosti" z Veliko Britanijo pa so sledile sankcije številnih držav proti Rusiji ter izgoni ruskih diplomatov iz ZDA, Avstralije, zveze Nato in 14 članic EU-ja.

Slovenija se izgonom ni pridružila, prav tako ne Avstrija, sta pa po enega diplomata izgnali Hrvaška in Madžarska, Italija pa dva. Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle zunanjega ministra, je pred dnevi dejal, da ne vidi razloga za izgon, sploh glede na to, da zadeva ni razčiščena.
Rusija je v odgovor na izgone prejšnji teden sprejela enake povračilne ukrepe in izgnala diplomate 23 držav.

Besedna hladna vojna