Arpi Kuzian že tri desetletja živi ob obali na vzhodnem delu Bejruta. A z balkona zdaj ne vidi več morja, ampak kup smeti. "Tukaj se je nekoč videlo morje," je dejala. "Nekega dne pa smo pogledali ven in morja nismo več mogli videti." Tovornjaki in buldožerji so nanesli kup smeti, kar je povzročilo hud smrad. "Poleti smo od smradu umirali," je dejala Arpi Kuzian. "Smradu ne moreš nadzirati, prikrade se izpod vrat."

Odlagališča za smeti, znana kot gore smeti, so se od devetdesetih let močno razširila po Libanonu. Težava je dosegla vrhunec leta 2015, ko se je zaprlo glavno odlagališče za glavno mesto, saj je močno prekoračilo rok trajanja.

Posledice sektaškega načina vladanja
Kupi odpadkov so se več mesecev kuhali v poletni vročini. Politiki niso vedeli, kaj bi storili, kriza zaradi smeti pa je povzročila protestno gibanje. Kriza je postala simbol sektaškega sistema vladanja (najvišji položaji so proporcionalno rezervirani za pripadnike različnih verskih skupnosti), ki ni sposoben zagotoviti osnovnih storitev in dobrin za ljudi, vključujoč elektriko in vodo.

Vladi je od takrat uspelo umakniti smeti z ulic in ven iz Bejruta, tudi s pomočjo odlagališč. Prebivalci in okoljevarstveniki pa oblasti obtožujejo, da niso dosegli trajne rešitve. Opozarjajo na hude posledice za Sredozemsko morje in javno zdravje.

Prejšnji mesec je vlada odobrila razširitev dveh odlagališč ob morju na obrobju Bejruta. Obe sta bili predvideni kot začasni rešitvi krize leta 2015.

Libanon odvisen od odlagališč
Libanonski raziskovalec pri organizaciji za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch Basam Kavadža je dejal, da se zdi, da je Libanon "odvisen od teh obmorskih odlagališč". Ob tem oblasti niso izvedle raziskave glede okoljskih vplivov omenjenih odlagališč blizu bejrutskega letališča in soseske Burž Hamud, je dejal Kavadža, bi pa naj razširitev vključevala obrat za kompostiranje, kar bi bil po njegovih besedah "pomemben korak". Kavadža je sicer še dejal, da je "presunljivo", da Libanon nima zakonodaje, ki ureja področje smeti.

Po koncu 15-letne državljanske vojne se je Libanon od konca devetdesetih zanašal na niz začasnih rešitev na področju odpadkov. Lokalne oblasti so bile prepuščene same sebi brez ustreznega financiranja, še posebej zunaj glavnega mesta.

Prebivalci in aktivisti pravijo, da je kriza posledica korupcije in blokade v samem srcu vlade, kjer se zasebna podjetja, povezana s politiki, borijo za donosne pogodbe.

Human Rights Watch je decembra objavil poročilo, v katerem pravi, da je v državi na stotine nevarnih in zasilnih odlagališč smeti, na 150 pa vsak teden odpadke zažigajo, čeprav je vlada zažiganje smeti prepovedala.

Prejšnji teden je na obalo, severno od Bejruta, po nevihti naplavilo kupe smeti, uradniki pa so nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo maja, prelagali krivdo z enega na drugega.

Vlada je medtem pripravila osnutek rešitve sistema za odlaganje odpadkov, ki je osredotočen na recikliranje in postopno zapiranje odlagališč.