Rivalska libijska parlamenta, od katerih mednarodna skupnost priznava tistega v Tobruku na vzhodu države, sta prišla blizu rešitve politične krize, ki traja več kot štiri leta. Rezultat dogovora naj bi bila enotna vlada in volitve v dveh letih, poroča BBC. Dogovor morata sicer potrditi oba parlamenta, tako tisti v Tobruku kot Generalni nacionalni kongres v Tripolisu. Dogovor je bil sklenjen v Tuniziji, in sicer zunaj mediacije Združenih narodov, posebni odposlanec ZN-a v Libiji Martin Kobler pa ga je označil za dobro osnovo za nadaljnje delo.

"To je zgodovinski trenutek, ki so ga Libijci čakali," je po sklenitvi sporazuma dejal Avad Mohamed Abdul Sadik, prvi namestnik predsednika Generalnega nacionalnega kongresa. "Če bo rešitev dobila resnično podporo libijskih državljanov in institucij, bomo v dveh tednih ali mesecu dni našli rešitev politične krize," je dejal. Dogovor iz Tunizije določa, da naj bi obe strani oblikovali odbor, ki bi imenoval vlado narodne enotnosti do volitev, drug odbor pa bi pregledal ustavo.

Predstavniki obeh strani so v predmestju Tunisa razpravljali več dni. Oktobra je ZN predložil svoj načrt za dogovor, ki bi prav tako vodil k enotni vladi, a ga nobena stran ni sprejela. Naslednji teden bodo v Rimu potekali mirovni pogovori pod okriljem ZN-a. Na vrhu bodo sodelovale tudi ZDA, članice EU-ja in bližnjevzhodne države, ki bodo razpravljale tudi o vse večjem vplivu t. i. Islamske države v osrednji Libiji, poroča Al Džazira.

Generalni nacionalni kongres je ohlapna zveza oboroženih skupin, tudi islamistov, ki so avgusta 2014 zavzeli glavno mesto, kar je prisililo mednarodno priznano vlado v beg v vzhodni Tobruk, še poroča BBC.

Usodno leto 2011
Med drugimi arabskimi državami je leta 2011 tudi Libija doživela množične proteste proti oblasti - v tem primeru proti dolgoletnemu voditelju Moamerju Gadafiju, ki je vladal s trdo roko - in z zahtevami po demokratizaciji države. Vstajo, ki se je začela 17. februarja v drugem največjem libijskem mestu Bengazi, je z navajanjem skrbi za usodo prebivalcev tega mesta in države z vojaškim posredovanjem podprla zveza Nato. 20. oktobra je bil Gadafi ubit. Libijo je kot svobodno razglasil Nacionalni prehodni svet, organizacija upornikov, ki so se borili proti režimu.

Avgusta prihodnje leto je Nacionalni prehodni svet predal oblast izvoljenemu Generalnemu nacionalnemu kongresu. Junija 2014 so volivci in volivke izbrali Svet predstavnikov, novi parlament, ki naj bi nadomestil GNK. Nekdanji GNK se je kmalu zatem sestal in izbral svojega premierja, s čimer je izpodbijal oblast Sveta predstavnikov, v bojih pa sta si strani večkrat izmenjali nadzor nad glavnim mestom Tripolis.

Gadafijev padec je povzročil vakuum glede politične moči, v državi pa tako obstajajo rivalski vladi ter številne oborožene skupine, ki se borijo za nadzor nad bogatimi energetskimi viri. Ravno številčne oborožene milice so predstavljale veliko oviro za stabilizacijo države.

Gadafi je večinoma puščavski, z nafto bogati Libiji vladal kar 42 let, in sicer od leta 1969. Takrat je bil star 27 let. Libija je dosegla neodvisnost leta 1951, kmalu zatem pa so odkrili nafto, zaradi česar je postala država zelo premožna. Zdaj je znana predvsem po kaosu, ki je sledil strmoglavljenju dolgoletnega samodržca, in tem, da je postala odskočna deska za prebežnike, ki želijo prek morja prispeti v Evropo. Kot rečeno, je v Libiji vse vplivnejša tudi teroristična skupina, samooklicana Islamska država.