Dan, ki ga Madrid zlepa ne bo pozabil, tudi po petih letih še odmeva v srcih Madridčanov. Teroristični napad 11. marca leta 2004, poznan tudi pod imenom 11-M, je bil serija desetih skoraj sočasnih eksplozij, ki so nekaj pred osmo uro zjutraj eksplodirale na štirih vlakih, ki v prestolnico vozijo iz predmestja Madrida (cercanias).

Dva napada sta se zgodila v samem središču Madrida, ko sta bombi v najhujši jutranji prometni konici odjeknili na dveh vlakih na glavni železniški postaji Atocha, nekaj minut pozneje pa sta na dveh vlakih na postajah Santa Eugenia in El Pozo del Tio Raimundo v predmestju Madrida eksplodirali še dve bombi. V eksplozijah je umrlo 191 ljudi, več kot 1.800 je bilo ranjenih.

Za napad je bila odgovorna teroristična mreža Al Kaida, šlo pa je za najhujši teroristični napad na španskih tleh v vsej zgodovini države. Napad je bil tudi eden najbolj krvavih terorističnih napadov na evropskih tleh po decembru 1998, ko je nad Lockerbiejem na Škotskem eksplodiralo letalo z 270 potniki.

Po napadih vajeti prevzel Zapatero
Napadi so se zgodili le tri dni pred parlamentarnimi volitvami, ki so prinesle poraz ljudske stranke takratnega premierja Joseja Marie Aznarja, ki je podpiral vojno v Iraku, in na oblasti ustoličile socialistično stranko s premierjem Josejem Luisom Rodriguezem Zapaterom na čelu. Zapatero je uresničil obljubljeno in umaknil španske vojake iz Iraka, kar je tudi Madridčane malce pomirilo in jim vlilo upanja, da ne bodo več tarče napadov.

Glavni osumljenec oproščen, drugi obsojeni na tisoče let zaporne kazni
Konec oktobra 2007 je madridsko sodišče odločilo, da je za napade 11. marca krivih 21 obtožencev, sedem, med njimi domnevnega vodjo, pa jih je oprostilo. Za organizacijo napadov in umorov 191 žrtev napadov so krivdo naložili Maročanu Džamalu Zougamu, ki je za vsako izmed žrtev prejel po 30 let zaporne kazni, kar je skupaj naneslo skoraj 40.000 let zaporne kazni, pa čeprav je po španskem zakonu najvišja mogoča zaporna kazen 40 let.

Drugi obsojeni, Španec Emile Trashorras, je za vsako izmed žrtev prejel 25 let zaporne kazni, drugih 19 obtožencev pa je bilo obsojenih na zaporno kazen do 27 let, predvsem zaradi manjših obtožb. Sedem obtožencev je bilo oproščenih kakršne koli vpletenosti v enega najhujših napadov na evropskih tleh, med njimi tudi Mohamed Egipčan, ki naj bi bil eden glavnih načrtovalcev napada.

Svojci žrtev so bili nad obsodbo ogorčeni, saj so bili prepričani, da bi moralo sodišče kazni izreči prav vsem osumljencem. Je pa špansko ljudsko sodišče novembra istega leta določilo, da vsaka izmed 191 družin, ki je v napadih izgubila svojce, prejme po 900.000 evrov odškodnine.

Prvo leto v parku, tretje leto na postaji
Madridčani se vsako leto 11. marca poklonijo spominu na žrtve napada, ki je mesto zavil v črnino. Ob prvi obletnici napadov so v madridskem parku Retiro odkrili Gozd umrlih (Bosque de los Ausentes), kjer stoji spomenik vsem 191 žrtvam, ki so umrle v napadih.

Dve leti pozneje, ob tretji obletnici napadov, so na postaji Atocha, kjer so se napadi zgodili, odkrili spomenik žrtvam napadov. Stekleni spomenik je visok 11 metrov, kar simbolično predstavlja dan, ko je Madrid doživel napad, v njem pa je soba, ki so jo poimenovali Modra praznina (Vacio azul). V njeni kupoli so sporočila, ki so jih ljudje zapisali med napadi in po njih ter jih pustili na mestu tragedije.

Spominske slovesnosti se vsako leto udeležijo španski kralj Juan Carlos, kraljica Sofia, princ Felipe z ženo Leticio ter premier Jose Luis Rodriguez Zapatero z vsemi ministri in drugimi visokimi predstavniki oblasti. Od leta 2005 je prav v spomin na madridski napad 11. marec evropski dan spomina na žrtve terorizma.

Letos slovesnost le na lokalni ravni
Letos je slovesnost potekala malce drugače, saj država ni priredila nobene uradne spominske slovesnosti. Predsednica regionalne vlade v Madridu Esperanza Aguirre in župan španske prestolnice sta pod spomenik žrtev napada položila venec, parlament pa je spomin na tragične dogodke pred petimi leti počastil z minuto tišine. Zvečer so v spomin na žrtve priredili spominski koncert, ki se ga je udeležil princ Filip s soprogo Letizio.

Ker letos država ni priredila nobene uradne spominske slovesnosti in ker se nobenega izmed spominskih dejanj nista udeležila ne španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero in ne kralj Juan Carlos, so sorodniki žrtev napada prepričani, da je država na njih popolnoma pozabila.

B. T.