Makedonski zunanji minister Antonio Milošoski je dejal, da se je Makedonija za pravni korak odločila po tehtnem premisleku. Za tožbo so se odločili, da bi zaščitili pravice Makedonije, ki izhajajo iz začasnega sporazuma, sprejetega 13. septembra 1995. Odnose med državama opredeljuje sporazum, s katerim sta pristopili k pogajanjem o imenu pod nadzorom Združenih narodov.

V 11. členu začasnega sporazuma je zapisano, da Grčija ne bo nasprotovala makedonski prošnji za članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu. Vendar pa je Grčija na vrhu Nata v Romuniji prekršila sporazum, saj je namreč na aprilskem vrhu v Bukarešti uporabila veto in onemogočila povabilo Makedonije k članstvu v zavezništvu. Grški premier Kostas Karamanlis je članstvo Makedonije v Natu pogojeval z rešitvijo spora glede imena.

Spor okoli imena Makedonija
Jabolko spora med Grčijo in Makedonijo je ustavno ime Makedonija. Grčija namreč svojo sosedo priznava le pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM), imenu Makedonija pa nasprotuje, saj naj bi kazal na ozemeljske težnje Skopja po severni grški pokrajini z istim imenom. Po drugi strani pa Makedonija Atene obtožuje, da zanikajo nacionalno idenititeto, jezik in kulturno dediščino Makedonije.

Vsi poskusi posredovanja v pogajanjih med Skopjem in Atenami o ustavnem imenu Makedonije so bili za zdaj kljub delovanju posrednika Matthewa Nimetza neplodni.

Makedonijo priznava 120 držav
Makedonija je bila leta 1993 sprejeta v Organizacijo Združenih narodov pod začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, vendar pa jo je več kot 120 držav, med njimi tudi ZDA in Rusija, priznalo pod njenim ustavnim imenom Republika Makedonija.

B. T.