Referenduma se je po navedbah notranjega ministrstva udeležilo okoli 73 odstotkov volilnih upravičencev. Za zdaj so prešteli glasove s 94 odstotkov volišč, kar pomeni, da se izid ne bo več bistveno spremenil, je zatrdil notranji minister Talb Čerkavi.

Kot je povedal minister, je referendum potekal mirno, v normalnih okoliščinah. Ljudje so tudi z veliko udeležbo pokazali odnos, ki ga imajo do predlaganih ustavnih sprememb, je dejal. Podpora naj bi bila še posebej močna med mladimi; kar 30 odstotkov volivcev je bilo mlajših od 35 let, je še dodal Čerkavi.

Kralj predstavil samoomejitveno ustavo
Spremembo ustave je predlagal kralj Mohamed VI. zaradi prodemokratičnih protestov, ki so v zadnjih mesecih zajeli arabski svet, organizirali pa so jih tudi v Maroku. Predlog sprememb je predstavil pred dvema tednoma, volivci pa so jih nato potrdili še na referendumu v petek.

Maroški kralj sicer ostaja uradni voditelj države. Odpravlja se mu "sveti" status, a še vedno ostaja "nedotakljiv". Ne bo mogel več svobodno izbirati predsednika vlade, ampak ga bo moral imenovati iz stranke, ki bo na volitvah zbrala največ sedežev.

Veliko večje pristojnosti premierja
Premier pa bo prejel nova pooblastila, ki jih do zdaj ni imel. Tako bo on tisti, ki bo lahko odstavljal ministre, predlagal kralju imenovanje veleposlanikov ali pa direktorjev javnih podjetij.

Varnostna politika bo od zdaj v rokah posebnega sveta, ki ga bo sicer vodil kralj, a bodo v njem morali sedeti tudi premier, predsednika obeh domov parlamenta in predsednik vrhovnega sodišča. Tako kralj ne bo mogel več samostojno sprejemati odločitev na tem področju, na primer razglasiti vojne ali pa se odločiti za zaostritev diplomatskih odnosov s kakšno državo.

Večja ločitev sodne in izvršne oblasti
Nova ustava poskuša vzpostaviti tudi ločitev med sodno in izvršno oblastjo. Kralj bo sicer uradno še vedno najvišja sodna instanca v državi, a bo moral zdaj to nalogo poveriti predsedniku vrhovnega sodišča namesto pravosodnemu ministru.

Ustava poleg tega položaj arabščine izenačuje s položajem berberščine. Jezik, ki ga govori dobrih osem izmed 31 milijonov prebivalcev Maroka, bo tako zdaj tudi uradni jezik v državi.

Predlog ustave je oblikovala posebna ustavna komisija, ki so jo vzpostavili stranke, sindikati, nevladne organizacije in drugi predstavniki civilne družbe. "To bo torej prva ustava Maroka, ki jo je ustvarilo ljudstvo," je pred dvema tednoma ob predstavitvi dejal Mohamed VI.