Hrvaška je preprečila nadaljevanje srbskih pogajanj z Evropsko unijo in odprtje poglavja o pravosodju pogojevala z ukinitvijo pristojnosti srbskega sodišča za vojne zločine za področje Hrvaške, zdaj pa si državi množično izmenjujeta protestne note, spori pa se vrstijo okoli nekdanje vloge kardinala Stepinca, postavljanja spomenikov do razveljavitve prvostopenjske sodbe nekdanjemu poveljniku obrambe v Osijeku Branimirju Glavašu in petim soobtožencem zaradi vojnih zločinov.

Protestnim notam med država je težko slediti, veleposlaniki in odpravniki poslov jih sploh nočejo več sprejemati. Najprej razveljavitev sodbe kardinalu Alojziju Stepincu, ki ga je komunistična oblast leta 1946 obsodila zaradi sodelovanja z ustaškim režimom v neodvisni hrvaški državi. Za Srbe rehabilitacija fašizma in ustaštva, za Hrvate pa srbska retorika propadlega komunističnega sistema ter agresivne velikosrbske politike 90. let.

In zdaj ogorčenje Srbije ob razveljavitvi sodbe Branimirju Glavašu zaradi zločinov nad srbskim prebivalstvom, ki je padla zaradi proceduralnih napak, v Beogradu pa pravijo, da je odločitev uperjena neposredno proti srbskemu narodu. Gre za nadaljevanje rehabilitacije ne le fašističnega NDH-ja, ampak tudi zločincev zadnjih vojn, pravi srbski zunanji minister Ivica Dačić. Ob stalnem sovražnem govoru na Hrvaškem naj bi bil tako odprt lov na Srbe v tej državi. Glavaš je bil sicer že predtem na pogojni prostosti in namerava kandidirati na hrvaških volitvah.

Tu pa je še spor zaradi odkritja spomenika Miru Barešiću v Dragah pri Šibeniku. Barešić je v 70. letih poskusil ugrabiti jugoslovanskega veleposlanika na Švedskem Vladimirja Rolovića in ga zamenjati za hrvaške politične zapornike, a ga je v akciji ubil. Na Švedskem je bil obsojen na dosmrtni zapor, ker je bil izpuščen prej, se je vrnil v hrvaško domovinsko vojno in bil v prvi akciji ubit. Častni gostje ob odkritju spomenika pa so bili tudi nekateri ministri odhajajoče hrvaške vlade in Ante Gotovina. Srbski premier zdaj terja tudi stališča Bruslja.

"Ne morejo biti ves čas tiho. Hočem, da pojasnijo, kako je mogoče, da se je terorist Barešić, ki ga je obsodilo demokratično švedsko sodišče, spremenil v heroja," pravi Vučić. Protestno noto je ob tem poslala tudi Črna gora, ki tako kot Srbija govori o neprimernem in neciviliziranem dejanju.

Odnosi na Balkanu že dolgo niso bili tako zaostreni, nedavno podpisane namere hrvaške predsednice in srbskega premierja o izboljšanju pa očitno ostajajo le na papirju.