, poročajo mediji v Hongkongu.

Moškega, ki je bil zasebni tajnik namestnika ministra, so prijeli na začetku leta, pišejo različni mediji. Namestnika ministra naj bi suspendirali in zaslišali.

Domnevnega vohuna naj bi rekrutirala osrednja ameriška obveščevalna agencija Cia s pomočjo "pasti lepe ženske". Moškega in žensko naj bi skrivoma fotografirali, ko sta se sestajala, nato pa naj bi ga z izsiljevanjem prisilili, da je ZDA pošiljal tajne podatke. Ali so zaradi predanih podatkov ogroženi kitajski vohuni, ni znano.

Kitajca, ki naj bi prejel na stotine tisočev ameriških dolarjev in naj bi govoril angleško, naj bi aretirali med januarjem in marcem zaradi obtožb, da je ZDA več let predajal podatke o kitajskih vohunskih dejavnostih v tujini.

Tretji večji incident v zadnjem času
Tako Kitajska kot ZDA naj bi o aretaciji molčale, da bi preprečile novo krizo v medsebojnih odnosih. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton poročanja medijev o domnevni aretaciji ni želela komentirati. Če bo aretacija potrjena, bi bil to že tretji večji incident med Kitajsko in ZDA v zadnjih nekaj mesecih, hkrati pa vohunski incident na najvišji ravni – vsaj javno znan – po letu 1985, ko je član obveščevalne službe Ju Čjangšeng prebegnil v ZDA, kjer je razkril, da je upokojeni analitik Cie vohunil za Kitajsko.

Marca je bil z mesta partijskega voditelja v mestu Čongčing odpuščen Bo Šilaj, potem ko je direktor mestne policije pobegnil na ameriški konzulat v mestu Čengdu v sosednji provinci Sečuan. Bojeva žena je zdaj pridržana zaradi suma, da je zastrupila britanskega poslovneža Neila Heywooda. Na začetku maja pa je slepi aktivist Čen Gvangčeng povzročil diplomatsko krizo, ko je pobegnil iz hišnega pripora in se zatekel na ameriško veleposlaništvo v Pekingu. Na koncu je zapustil Kitajsko za novo življenje v New Yorku.

Slaba luč na varnostnem aparatu
Razkritje vohunskega primera pomeni še večji pritisk na vplivnega Džov Jongkanga, ki nadzira državni varnostni aparat in je član stalnega odbora politbiroja, najvišjega organa na Kitajskem. Že primera Boja in Čena sta pod mikroskop postavila učinkovitost varnostnega aparata, ki je pod Džovom postal dražji za vzdrževanje kot vojska.

Večina kitajsko-ameriških vohunskih primerov vključuje industrijsko vohunjenje. Lani so na Havajih obsodili v Indiji rojenega ameriškega inženirja, ker je Kitajski prodajal vojaške skrivnosti, povezane z bombnikom B-2, leta 2003 pa so Kitajci rekrutirali Američanko, ki jo je ameriški preiskovalni urad FBI aretiral skupaj z njenim ljubimcem, nekdanjim agentom FBI-ja.