Od ameriških oblasti je Mehika dobila zagotovilo, da Guzmanu ne grozi smrtna kazen. To je bil tudi eden izmed pogojev, da šefa mamilarskega kartela Sinaloa izročijo Američanom. ZDA so zahtevo za izročitev zloglasnega Guzmana poslale lani na podlagi številnih obtožb, od trgovine z mamili do umorov. Obtožen je v več ameriških zveznih državah.

Za zdaj ni jasno, kdaj ga bodo dejansko izročili, sodili pa mu bodo na zveznih sodiščih v Teksasu in Kaliforniji. V Teksasu ga bremenijo umora, trgovine z mamili, organiziranega kriminala in pranja denarja, v Kaliforniji pa je obtožen trgovine z mamili. El Chapo se zoper odločitve mehiške vlade lahko pritoži v 30 dneh.

Dvakrat že pobegnil iz zapora
Guzman je trenutno zaprt v zaporu Altiplano blizu mehiške prestolnice, kot je bil tudi do 11. julija lani, ko je zbežal po rovu, ki ga je izkopal iz svoje celice. Oblasti so ga znova prijele januarja. Guzman je iz zapora zbežal že leta 2001, februarja 2014 pa so ga prijeli. Tedaj je mehiški predsednik Enrique Pena Nieto vztrajal, da mora Guzman zaporno kazen prestati v Mehiki. A po njegovem drugem pobegu iz zapora je spremenil stališče.

58-letni Guzman, čigar kartel Sinaloa pošilja mamila po vsem svetu, velja za najbolj iskanega mamilarskega kralja. Mehiška vlada je za njegovo prijetje po drugem pobegu ponudila 3,8 milijona ameriških dolarjev (3,4 milijona evrov) nagrade.