Budistični menihi zatrjujejo, da bodo šli do konca v svojih protestih. Foto: EPA
Budistični menihi zatrjujejo, da bodo šli do konca v svojih protestih. Foto: EPA
Aung San Su či
Po svetu se nenehno pojavljajo zahteve za izpustitev Aung San Su Čijeve, vendar generali v Mjanmaru ostajajo gluhi. Foto: EPA

Na ulicah prestolnice Jangon že šesti dan protestira na stotine menihov, v soboto pa so jim vojaki presenetljivo dovolili sprehod čez barikade do hiše, kjer v hišnem priporu od leta 2003 živi vodja opozicije Aung San Su Či, ki ob njihovem prihodu ni mogla zadrževati solz. V Rangunu se je zbralo najmanj dva tisoč menihov, medtem ko naj bi bilo na ulicah drugega največjega mesta Mandalaj kar deset tisoč menihov.

Generali trdno v sedlu
Mjanmaru, nekoč Burmi, že od državnega udara leta 1962 vladajo generali, ki tudi po zmagi opozicije pod vodstvom Su Čijeve na volitvah leta 1990 niso hoteli prepustiti oblasti. V zadnjih 18 letih jih je Su Čijeva v priporu preživela kar 11, v tem času pa je za svoja prizadevanja in zaradi nenasilnega odpora prejela tudi Nobelovo nagrado za mir.

Težave za hunto
Verjetno največja kriza, s katero se je kdaj srečala hunta, se je začela po drastičnem dvigu cen goriva prejšnji mesec. Kar se je začelo kot civilni protest, je zdaj preraslo v pravo versko gibanje. Dejavna vključitev menihov v proteste bi lahko predstavljala veliko težavo za generale, saj so menihi med prebivalci izredno spoštovani in se jim zato ne morejo zoperstaviti, vendar pa bo hunta z nadaljevanjem protestov postajala vse šibkejša.

Poziv k mirnim protestom
Do zdaj se menihi v nasprotovanju vojaški oblasti niso izpostavljali in niso pozivali k protestom, saj so se bali ponovitve dogodkov iz leta 1988, ko je režim s silo strl proteste za demokracijo in se znesel nad civilisti. Umrlo naj bi skoraj 3.000 ljudi. Skupina pod imenom Zveza burmanskih menihov je tokrat prekinila molk in ljudi prvič pozvala k mirnim protestom proti vojaški diktaturi do njenega padca.