Merklova se je na najnovejšo vohunsko afero odzvala v Pekingu, kjer se mudi na gospodarskem obisku. Dejala je, da je presenečena in razočarana in da gre za "resen primer", če se bo izkazalo, da so obtožbe utemeljene. "To bo veliko protislovje tistemu, kar sama jemljem za zaupno sodelovanje med agencijami in partnerji," je dejala v družbi kitajskega premierja Li Kečjanga.

Gauck: Američani se igrajo z zavezništvom
Tudi več drugih nemških politikov in komentatorjev od Washingtona zahteva hitre in jasne odgovore o zadnji vohunski aferi, ki grozi z novim poslabšanjem odnosov med državama. Predsednik Joachim Gauck je dejal, da se Američani igrajo z zavezništvom in prijateljstvom, če so zadnje obtožbe o vohunjenju resnične.

Nemški mediji so v petek poročali o aretaciji 31-letnega uslužbenca zvezne obveščevalne službe, ki naj bi od leta 2012 do leta 2014 ameriškim vohunskim agencijam izročil 218 zaupnih dokumentov. Nemško zunanje ministrstvo je potem pokvarilo ameriški dan neodvisnosti veleposlaniku Johnu Emersonu, saj ga je poklicalo na zagovor malce pred slovesnim sprejemom na veleposlaništvu ZDA v Berlinu. A veliko pojasnil niso dobili, saj je Gauck v nedeljo na nemški televiziji povedal, da če je res, da so ZDA najele enega izmed nemških obveščevalcev, potem je treba resnično povedati, da je "zdaj tega dovolj". Gauck je opozoril pred poslabšanjem odnosov, saj se Američani igrajo z zavezništvom in s prijateljstvom, če so obtožbe resnične.

Gauck je govoril v pogojniku tako kot tudi drugi visoki nemški uradniki. Zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je med obiskom v Mongoliji izjavil, da če so poročila resnična, potem ne gre za majhno stvar in ZDA morajo vse podrobno pojasniti, in to čim prej. Tudi notranji minister Thomas de Maiziere je za nemške medije povedal, da pričakuje razčiščenje obtožb tudi od Američanov.

Zgodba se ponavlja
Vihar o ameriškem vohunjenju za Nemci in prisluškovanju telefonskim pogovorom Merklove, kar je razkril nekdanji pogodbeni analitik ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden, se še ni pomiril, ko je izbruhnil še eden, ki pa ne bi smel nikogar presenetiti. Berlin je želel po Snowdnovih objavah z Washingtonom doseči sporazum proti medsebojnemu vohunjenju, vendar pa je administracija predsednika Baracka Obame to zavrnila, iz česar je mogoče izvleči le en sklep, in sicer, da Američani vohunijo naprej.

Nemški komentatorji so bili veliko ostrejši do Američanov kot politiki in vrstijo se obtožbe na račun predsednika Obame, da bodisi nima pod nadzorom obveščevalcev ali pa je v zadnjih mesecih, ko je zagotavljal, da prijateljem več ne bodo vohunili, lagal.

Clintonova nejasna
Ravno te dni se v Nemčiji mudi tudi nekdanja prva dama, nekdanja senatorka in nekdanja državna sekretarka ZDA Hillary Clinton, ki promovira prodajo svoje zadnje knjige Težke izbire. Nemci so jo povprašali, kako komentira zadnji vohunski škandal in ali je bila približno tako odkrita, kot je pri vprašanjih, ali bo čez dve leti kandidirala za predsednico ZDA. Povedala je, da je treba najprej ugotoviti dejstva, odnosov med ZDA in Nemčijo pa vendarle ne gre ogrožati.

Nemci iz Washingtona še niso dočakali odgovora, ker je od petka naprej trajal podaljšan praznični konec tedna za dan neodvisnosti in državni uradi za tako občutljivo vprašanje prijateljstva z zavezniško državo niso delovali.