Na haaškem sodišču pa se je začel prizivni postopek zaradi sodbe srbskemu generalu Radislavu Krstiću.

Tožilstvo za Krstića zahteva dosmrtno kazen
Krstić je bil na prvi stopnji obtožen na 46 let zapora zaradi sodelovanja pri pokolu Muslimanov v Srebrenici. Krstićeva obramba trdi, da so za zločine odgovorni v poveljstvu vojske bosanskih Srbov, katerega član pa Krstić ni bil.

Na sodbo se je pritožilo tudi tožilstvo, ki meni, da je izrečena kazen neustrezna, in zahteva dosmrtno kazen. Petinpetdesetletni Krstić naj bi bil odgovoren za najhujši zločin v Evropi po 2. svetovni vojni - pokol okoli 8.000 muslimanskih moških in fantov, po tem, ko so srbske sile zavzele mesto Srebrenica, ki so jo mirovne enote ZN-a označile za "varno območje".

Krstićev zagovornik trdi, da je obtožba za genocid napaka sodišča, saj Združeni narodi to definirajo kot "namen uničiti cel narod ali del naroda, ali narodnostne skupine, verske skupine ali rase". Po mnenju zagovornikov tega namena ni imel. Nikoli naj ne bi naredil več, kot mu je bilo ukazano, nikoli tudi ni sodelobval peri pokolih.

General Krstić je odgovarjal neposredno vojaškemu poveljniku generalu Ratku Mladiću, ki je poleg voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića prav tako obtožen genocida v Srebrenici. Slednja dva sta še vedno na begu.

Proti nekdanjemu jugoaslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću prav tako proteka sojenje zaradi obtožbe genocida.