V torek in včeraj so lokalne oblasti evakuirale ljudi z najbolj ogroženih območij, na varno jih je odšlo približno 400. Aleš Cedilnik meni, da je bil ta ukrep potreben: "Pred včerajšnjim deževjem smo v torek sondirali teren na območju Jablanice in ob tem opazili premike zemljine. Ceste, ki so jih že utrdili in zavarovali, so bile znova poškodovane." Tudi na težje dostopnih terenih in v gorskih vaseh se ob novem deževju razmere lahko hitro poslabšajo.

Iskanje pogrešanih

Slovenska ekipa reševalcev je na prizadeta območja prišla z namenom iskanja pogrešanih. "Mi izvajamo fizično, torej osebno preiskovanje, poleg tega teren preiskujemo s psi in z letalniki. Pri izkopavanju naplavin z gradbeno mehanizacijo pomagamo tako, da opazujemo, ali je med naplavinami tudi kakšno truplo žrtve. Na ogrožena mesta smo dostavili življenjske potrebščine in medicinske pripomočke. Z letalniki pa pomagamo tudi lokalnim oblastem pri kartiranju terena, da za potrebe logistike lažje presodijo, katera območja so nedostopna, kolikšen je obseg zemeljskih plazov in skalnih podorov."

Poleg domačih ekip in slovenskih reševalcev so prišle na pomoč še ekipe iz večine sosednjih držav, torej iz Črne gore, Hrvaške in tudi Turčije. Slovenski reševalci danes končujejo delo in se bodo jutri vrnili domov.

Ob človeških usodah ostaneš brez besed

Poplave in plazovi so v krajih Donja Jablanica, Buturović Polje in Konjic zahtevale najmanj 22 smrtnih žrtev, pogrešani so še štirje ljudje. Nekateri so ostali brez vsega, več hiš je podrtih do temeljev. A kljub temu ljudje, ki so najbolj prizadeti, ne obupujejo, pove Aleš Cedilnik. "Predvsem bi rekel, da so tu ljudje trdoživi in še posebej prijazni. Pretreslo nas je, ko smo na naplavinah videli ljudi, ki so iskali svojce. Bili so zelo hvaležni, ko smo prinesli truplo najdene žrtve, da so se lahko poslovili od nje. Gane nas tudi hvaležnost, ki jo izkazujejo na vsakem koraku. Čeprav so nekateri izgubili skoraj vse, so neizmerno hvaležni, da smo tukaj, da nam je mar in da pomagamo, kolikor lahko."

Cedilnik ob tem pove primer sosede šolskega centra v Donji Jablanici, kjer so nastanjeni z ekipo slovenskih reševalcev: "Že ob prvem srečanju se nam je iskreno zahvalila. Takoj zatem pa je v drugem stavku povedala, da je izgubila štiri svojce. V takem trenutku ostaneš brez besed, saj ni reči kaj, s čimer bi jo lahko potolažili." Čeprav so člani reševalne ekipe izkušeni in so sodelovali že v številnih reševalnih akcijah doma in v tujini, pa jih takšne izkušnje vedno znova pretresejo.

Žarek upanja ob popolnem uničenju

Posamezne vasi so skoraj popolnoma uničene, prekrila jih je debela plast kamenja, blata in mulja, zato si je težko predstavljati, kdaj in kako se bo vanje spet vrnilo življenje. "Skalni podori so poteptali kar nekaj hiš, nato pa je še vodni nanos skupaj z muljem vse skupaj zabetoniral, če se lahko tako izrazim. Opustošenje je popolno." Sanacija najbolj prizadetih območij bo dolgotrajna, poleg tega bo treba poskrbeti tudi za ceste do gorskih vasi.

Žarek upanja Aleš Cedilnik vidi v solidarnosti in pomoči, pa tudi v sodelovanju: "Blizu svoje baze opazujemo mlade, ki zelo aktivno pomagajo pri sestavljanju paketov pomoči, ki jih razdeljujejo starejšim. Tudi to, da v reševalnih ekipah delujejo vse entitete Bosne in Hercegovine in sodelujejo z ramo ob rami, je vsekakor spodbudno." Z nakazili humanitarnim organizacijam pa lahko nekaj malega za prizadete v Bosni in Hercegovini storimo tudi mi.

Več v tokratni epizodi oddaj Ob osmih.