"O tem vprašanju mora odločati sabor. Menim, da je razpis takšnega referenduma sramoten, kar so mi potrdili tudi poslanci v Evropskem parlamentu, in sicer po tem, ko je pobudo Biljane Borzan podpisalo nekaj uglednih posameznikov iz Nemčije. To je jasno sporočilo njihovim prijateljem na Hrvaškem, kaj so evropske vrednote in kaj barbarsko obnašanje," je znova poudaril hrvaški premier Zoran Milanović po vrhu evropskih voditeljev v Bruslju.

"Kar je naredila Rusija, je več kot nesprejemljivo"
Milanović je komentiral tudi podpis pridružitvenega sporazuma Ukrajine z EU-jem, rekoč:"Kar je naredila Rusija, je več kot nesprejemljivo, odziv EU-ja na poteze Rusije pa je bil dober." Pozdravil je tudi napovedane dodatne sankcije proti Rusiji: "Rusiji je treba poslati jasno sporočilo, da je to, kar je storila, več kot nesprejemljivo. Gre za agresijo in okupacijo dela države. Odnosi med Rusijo in Evropo, še posebej določenim delom EU-ja, so zelo kompleksni, prepleteni in obojestranski. Tako kot so nekatere države odvisne od ruskega plina, tako je Rusija odvisna od prihodkov iz Evrope."

O oskrbi Hrvaške s plinom je dejal, da je lahko Hrvaška sorazmerno mirna in da je eden izmed načinov, da se oskrbi s plinom, gradnja terminala LNG: "Trenutno raziskujemo Jadransko morje in v kratkem pričakujemo rezultate. Hrvaška pri tem vprašanju ne more biti ravnodušna, lahko pa je mirna."

Srbska pogajanja zadnja priložnost za določitev meje
Kot je znano, pa ima Hrvaška več težav pri dokončni ureditvi državne meje na Donavi. Kot je zapisal Novi list, bodo hrvaške oblasti vendarle izkoristile pristopna pogajanja Srbije z Evropsko unijo kot sredstvo pritiska, da bi dokončno uredili mejo med državama.

Hrvaško-srbsko komisijo za določitev meje so namreč oblikovali leta 2001, v 13 letih pa ni dosegla napredka. V Banskih dvorih zato menijo, da so srbska pogajanja z EU-jem zadnja priložnost, da bi dosegli dogovor, skladen s hrvaškimi interesi. Kot ugotavlja reški časopis, je hrvaška vlada spremenila stališče, saj je leta 2011 tudi v saboru potrdila, da ne bo ovirala sosedov med pogajanji z EU-ju.

Kje bo potekala meja na Donavi?
Neimenovani vir iz hrvaške vlade je za reški časopis v četrtek povedal, da mora hrvaška vlada zastaviti vprašanje meje, medtem ko potekajo pogajanja Srbije o članstvu v EU-ju. "Vemo, kaj vse je Slovenija počela v povezavi z mejo v Piranskem zalivu, ko smo se pogajali mi. Zagotovo ne bomo ravnali tako, ker nas zavezuje tudi saborska deklaracija o spodbujanju evropskih vrednot v jugovzhodni Evropi, mora pa Hrvaška urediti mejo s Srbijo, ne glede na to, da predmet spora ni niti približno tako pomemben, kot je Piranski zaliv," je pojasnil hrvaško stališče vladni vir.

Novi list navaja, da je bistvo spora v tem, ali bo 145 kilometrov dolga meja potekala sredi struge Donave, za kar si prizadeva Srbija, ali pa bo merilo katastrska lastnina, kar je pogajalsko izhodišče Hrvaške.

Tudi hrvaška opozicija meni, da mora Zagreb opozoriti Beograd, naj ne računa z brezpogojno podporo Hrvaške v pogajanjih, posebej zaradi izjav srbskih pravnikov proti hrvaški državi na sojenju za genocid pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

"Nedoslednost Ljubljane"
Novi list v povezanem prispevku spominja tudi na predlog slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, da bi morala biti ustna obravnava v arbitražnem postopku javna. Hrvaška diplomacija je Erjavčev predlog zavrnila. "Zgodba o odpiranju razprave pred arbitražnim sodiščem kaže na nedoslednosti in negotovost Ljubljane," izpostavlja časopis.

Kot pojasnjuje, javna razprava ne more biti škodljiva, je pa težava v dejstvu, da se je arbitraža že začela po natančno določenem, podpisanem in ratificiranem postopku. "Ni običajno, da se pravila igre spreminjajo, ko se postopek začne, kar bodo zagotovo opazili tudi arbitražni sodniki," sklene časopis.