Da bo na jutrišnjih volitvah v "demokratski utrdbi" New Yorku znova slavil "neodvisni" republikanec Bloomberg, pravzaprav ne dvomi nihče. Če si lahko privoščiš za svojo kampanjo porabiti milijon (lastnih!) dolarjev na dan, potem je pač dano, da ti je vodenje "velikega jabolka" ne le položeno v naročje, ampak še zavito v zlato pentljo.
67-letni medijski tajkun, ki je v pisarni leta 2001 nasledil Rudyja Giulianija, še enega bogatega repubikanca, se na volitve podaja samozavestno, saj mu ankete napovedujejo prepričljivo zmago pred najbližjim zasledovalcem, malo znanim in z majhnimi sredstvi založenim 56-letnim mestnim nadzornikom Williamom Thompsonom. Čeprav je zadnji demokrat, pa je dobil le malo strankarske podpore in zelo medlo omembo predsednika Obame.
Ko je šest milijonov drobiž
Bloombergu pripisujejo zasluge, da je nekoč surov in kaotičen New York spremenil v eno najčistejših, najvarnejših in najučinkovitejših ameriških velemest. Pod njegovo taktirko so zrastli lukuzni kompleksi, s Times Squara je razgnal promet, restavracijam je naložil, da navajajo število kalorij v posamezni jedi, v barih je prepovedal kajenje. A kljub temu je ena najkontroverznejših figur v sodobni ameriški politiki.
Med gospodarsko krizo in zlomom na Wall Streetu je Bloomberg za svojo kampanjo zapravil vrtoglavih 65 milijonov od svojega 17,5 milijard ameriških dolarjev vrednega premoženja in s tem povozil vse zgodovinske rekorde, Thompsonovih porabljenih šest milijonov pa je ob Bloombergovem računu videti kot drobiž.
Ustanovitelj Bloomberg LP-ja, mednarodnega medijskega in finančnega velikana, se je mnogim zameril tudi s svojim brezsramnim prirejanjem zakonov tako, da se lahko poteguje še tretjič. Ne ravno vsesplošno priljubljen župan je namreč prisilil mestni svet, da razveljavi dvomandatno, z referendumom vpeljano omejitev.
Mnoge, milo rečeno, bega, zakaj bi si Bloomberg sploh želel biti župan še štiri leta - zaradi recesije se namreč New York spopada z globokim primanjkljajem, brezposlenost je presegla 10 odstotkov, mestni proračun je izčrpan, finance zvezne države New York pa so v še večjih težavah.
Selitev iz predragega mesta
"Napredek. Ne politika," je Bloombergov slogan, s čimer namiguje, da je s kandidaturo neodvisnega kandidata nad vplivi posebnih interesov. In nedvomno porablja manj časa in energije z zbiranjem sredstev kot preostali politični kandidati, saj denarja drugih ne potrebuje. Bloombergovi podporniki trdijo, da je v političnem sistemu, kjer se nabiranje sredstev navadno sprevrže v bitko za prevlado, edinstveno nepristranski in odgovoren nikomur.
Očitno. Zato si lahko tudi privošči tako odkrito negativne oglase proti nasprotniku, v katerih tega lažno obtožuje, da namerava dvigniti davke. V resnici pa jih prav Bloomberg že osem let vztrajno dviga.

A čeprav Bloombergu vsi priznavajo, da je New York naredil lepši in varnejši, pa kritiki s prstom kažejo na ceno, ki jo morajo Newyorčani za to plačevati. Davki na nepremičnine so se dvignili za 10 odstotkov, s tem pa so mnoge prisilili, da se izselijo iz mesta, ki si ga ne morejo več privoščiti. Harlem, ki je še ne tako dolgo nazaj slovel kot nevarna četrt, je že pod Giulianijem postal dovolj varen celo za pisarno Billa Clintona, pod Bloombergom pa je zmutiral v mestni predel, ki se ga temnopolti sploh ne morejo več privoščiti. Črni Harlem je zdaj bel.