Podatke o Miloševićevih dejavnostih je ameriškim diplomatom zaupal Irec Timothy McFadden, ki je bil na čelu zapora Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, kjer je bil srbski predsednik tudi zaprt.

Iz depeše, ki je bila decembra 2003 iz Haaga poslana v Washington takratnemu ameriškemu odposlancu za vprašanaj vojnih zločinov Richardu Prosperu, je razvidno, da je bil McFadden človek, ki je imel pogosteje kot kdor koli drug stike z Miloševićem.

"Resnično nesrečen"
McFadden je med drugim navedel, da je Milošević vsako jutro poklical Miro Marković, s katero je imel neobičajen odnos. "Milošević lahko manipulira z narodom, vendar pa težko upravlja z ženo, ki ima, kot kaže, veliko moč nad njim," je dejal McFadden, ki je povedal, da je bil Milošević zaradi tega, ker ni mogel videti žene, sina, hčere, snahe in vnuka, "resnično nesrečen".

"Mira Marković je bila Miloševiću vir informacij, utehe, motivacije in strategije, on sam pa se je naslanjal na njeno vodenje. Če bi nanj pritisnila, da naredi nekaj, česar ne želi, potem bi se ji Milošević redko neposredno uprl, enostavno bi se umaknil pred tem in jo poslušal," je dejal McFadden in dodal, da je soproga zavzemala osrednje mesto v njegovem življenju.

Po besedah McFaddna je imel Milošević resne težave s srcem, ni pa bolehal za diabetesom ali depresijo. Vodja zapora ga je opisal kot človeka s skoraj fotografskih spominom, ki je v zaporu rad bral lahkotnejšo literaturo v slogu Johna Grishmana in poslušal Franka Sinatro.

Milošević je v Haag prišel junija leta 2001 in tam tudi umrl 11. marca leta 2006 za posledicami srčne kapi.