Zaupne ameriške diplomatske depeše, ki jih je pridobil WikiLeaks in jih objavil britanski časopis Guardian, nakazujejo, da naj bi Rusija prikrivala ključne podatke o tem, kje se skriva nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov in osumljenec za genocid med vojno v BiH-u.

O sumu ruskega prikrivanja podatkov o Mladićevem begu so srbski vladni predstavniki govorili z ameriškimi diplomati v Beogradu, te pogovore pa je opisovala depeša, ki jo je ameriško veleposlaništvo v srbski prestolnici poslalo v Washington septembra lani.

Vodja kabineta srbskega predsednika Miodrag Rakić je vodji ameriške diplomatske misije v Srbiji Jennifer Brush dejal, da se Mladić najverjetneje skriva v Srbiji, vendar domnevajo, da mu pri tem pomagajo "tuji viri", pri čemer je Rakić namignil, da ima Rusija boljše podatke, kje se nahaja Mladić, kot pa jih ima srbska vlada.

"Rusija ni ustregla srbski prošnji za pomoč pri lociranju Mladića, nam je povedal predsednikov svetovalec Rakić," piše v ameriški depeši z datumom 25. avgust 2009. Rakić se je spraševal o stikih med Mladićevimi pomočniki in ruskimi diplomati, kot tudi o njihovih potovanjih v Rusijo. Ta vprašanja je naslovil tudi na vodjo ruske varnostne službe (FSB) Aleksandra Bortnikova ter druge visoke ruske vladne predstavnike, a ni dobil nobenega odgovora.

Depeše še razkrivajo, da so Američani poslali skupino strokovnjakov zveznega preiskovalnega urada (FBI), ki naj bi Beogradu pomagali pri lovu na Mladića in ocenili srbske operacije iskanja haaškega begunca.

Rusija že nekaj let skriva najbolj iskane ljudi v Srbiji. Če se o haaškem beguncu Goranu Hadžiću samo domneva, da se nahaja v Rusiji, pa je znano, da tam prebivata soproga in pokojnega srbkega predsednika Slobodana Miloševića Mirjana Marković in Marko Milošević, čeprav ju v Srbiji iščejo zaradi obtožb o umoru in goljufijah. Rusija se tako ne zmeni za Interpolovo tiralico za Markom Miloševićem.

"Konec neodločne politike"
Nekaj dni pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami na Kosovu so se pojavile tudi ameriške depeše, ki razkrivajo, da srbske oblasti stavijo na razdelitev Kosova, ob tem pa izražajo zaskrbljenost ameriških diplomatov, da bi lahko Kosovo zaradi neodločnosti in oslabitve Evropejcev dejansko končalo razdeljeno.

Ameriški veleposlanik v Prištini Christopher Dell je tako v začetku leta svoje nadrejene v Washingtonu opozoril, da obstaja dejansko nevarnost delitve Kosova in da bi morali nemudoma sprejeti ukrepe, s katerimi bi končali srbski nadzor nad tistim delom Kosova, kjer so Srbi večinsko prebivalstvo.

"Čas je, da se, kar zadeva sever Kosova, odpovemo neodločni politiki in spremenimo dinamiko, ki utrjuje delitev med severnim delom Kosova in ostalim Kosovom. Trenutne razmere so nevzdržne in se slabšajo. Čas je, da zaustavimo razpad," je v depeši zapisal Dell.

"Če nam ne bo uspelo pravočasno ukrepati, to pomeni, da bomo izgubili sever Kosova in odprli pandorino skrinjico etničnega nasilja, ki je zaznamovalo 90. leta prejšnjega stoletja," je v eni izmed depeš, ki jih je napisal letos, še opozoril Dell.

V depeši ameriškega veleposlaništva v Beogradu piše, da Srbi na Kosovu ne bodo nikoli sprejeli življenja pod nadzorom oblasti v Prištini, pri tem pa se sklicujejo na izjave svetovalca srbskega predsednika Jovana Ratkovića.

Ratković je v pogovoru z diplomatom EU-ja Robertom Coperjem tudi menil, da se bo moral Beograd sprijazniti s tem, da Kosovo ne bo nikoli več pod njegovo upravo, a po drugi strani se bo morala tudi Priština sprijazniti s tem, da ne bo nikoli imela pod nadzorom nad ozemljem severno od reke Ibar.

Do zdaj so srbske oblasti vedno zanikale ugibanja o tem, da se zavzemajo za razdelitev Kosova.