Predstavnik Damaska Bašar Al Džafari je v Ženevo prišel na pogovore s posebnim odposlancem ZN-a za Sirijo Staffanom de Misturo. Predstavniki ZN-a so sporočili, da so se s tem srečanjem začeli pogovori za zbliževanje stališč. "De Mistura bo nadaljeval srečanja še z drugimi udeleženci pogajanj, srečal pa se bo tudi s predstavniki civilne družbe," je dejala predstavnica ZN-a za odnose z javnostmi Khawla Mattar.

Na drugem koncu, v savdskem glavnem mestu Riad, že štiri dni sestankujejo člani opozicijske pogajalske skupine, ki se pogovarjajo o sodelovanju na mirovnih pogajanjih, a še niso sprejeli odločitve. "Ne bomo sodelovali, dokler ne dobimo odgovorov na naša vprašanja," je dejal član opozicijske Sirske nacionalne koalicije Samir Al Našar. Dodal je, da zahodne sile izvajajo "ogromen pritisk" na sirsko opozicijo, naj se udeležijo pogovorov v Ženevi.

Mirovni pogovori bodo po besedah de Misture predvidoma trajali šest mesecev. Končali naj bi državljansko vojno in ponudili mirno rešitev za končanje konflikta. Novembra lani sprejeti načrti mednarodne skupnosti za politično rešitev sirskega konflikta predvidevajo, da bodo pogovori odprli pot za vzpostavitev prehodne vlade, v 18 mesecih pa naj bi potekale volitve pod nadzorom ZN-a.

Združeni narodi so predvideli posredne pogovore, kar pomeni, da bi bili pogajalski strani v ločenih dvoranah, posebni odposlanec ZN-a pa bo krožil med njima.

Opozicija ima svoje pogoje
Kot pogoj za začetek pogajanj največja opozicijska skupina, ki so jo v Riadu oblikovali decembra in v kateri so združeni glavni politični predstavniki ter oborožene skupine, zahteva ustavitev napadov na civiliste in konec zapore sirskih mest, ki jo izvajajo režimske sile.

Koordinator skupine Rijad Hidžab je v četrtek sporočil, da ne bodo vstopili v pogajalsko dvorano, če ne bodo izpolnjene njihove humanitarne zahteve. V Švico so pripravljeni priti, če bodo sprejeti ukrepi za konec bombardiranj civilnih območij in če bo omogočen dostop do obleganih krajev.

Povabljeni tudi Kurdi
K zmedi že pred samim začetkom pogovorov prispeva tudi to, da so v Švico že prispeli nekateri drugi opozicijski predstavniki, ki jim v Riadu oblikovani odbor oporeka, a jih je ZN povabil posamično. Ti predstavniki so odločeni sodelovati na pogovorih. Med njimi je na primer predstavnik Sirskega demokratičnega sveta, ki združuje Kurde in Arabce, na drugi strani pa ni bila povabljena glavna kurdska stranka v Siriji PYD, za kar si je prizadevala Moskva. PYD se v Siriji bojuje proti Islamski državi, a jo preostala opozicija sumi naklonjenosti režimu v Damasku.

ZDA so te zahteve označile za upravičene, a opozicijo hkrati pozvale, naj na pogovorih v Ženevi sodeluje. Ta skupina, oblikovana kot pogajalski odbor, uživa podporo Riada, Dohe in Pariza, a ji na drugi strani oporeka Moskva, češ da so v njenih vrstah teroristi.

Pogovori v Ženevi bodo, če se bodo dejansko začeli, temeljili na decembra v ZN-u izglasovani resoluciji 2254. Cilj je doseči ustavitev ognja, nato v šestih mesecih oblikovati prehodno vlado, v 18 pa sklicati volitve. Opozicija zahteva odhod predsednika Bašarja Al Asada ob začetku tranzicije.