"Med 9. oktobrom in 2. decembrom je v Cox's Bazar (pristaniško mesto v Bangladešu, op. a.) prispelo okoli 21.000 Rohingj," je sporočila Mednarodna organizacija za migracije (IOM).

Mjanmarska vlada ostro kritizira medijska poročila o nasilju nad Rohingjami in je vložila uradni protest proti predstavniku ZN-a v Bangladešu, ki je dejal, da država, v kateri je uradna veroizpoved budizem, izvaja "etnično čiščenje".

Konec tedna je malezijski premier Najib Razak vodil protestni shod proti "genocidu" manjšine Rohingja, rekoč, "kar je dovolj, je dovolj". ZN-ov urad za človekove pravice pa je dejal, da je mogoče, da so Rohingje žrtve "zločinov proti človečnosti" in da je Mjanmar "v veliki meri ignoriral priporočila, podana v poročilu ZN-ovega urada za človekove pravice".

Vse navedbe je neodvisno zelo težko preverjati, saj Mjanmar ne dovoljuje tujim novinarjem in preiskovalcem dostopa do zahodne province Rahine, kjer naj bi se zgodile najhujše zlorabe. A begunci, s katerimi so preiskovalci govorili v Bangladešu, pripovedujejo grozljive zgodbe o množičnih posilstvih, mučenjih in umorih, ki so jih zagrešile varnostne sile, poroča AFP. Poleg tega je iz satelitskih posnetkov razvidno, da je bilo na območju požganih več sto stavb v vaseh Rohingj, a mjanmarske oblasti trdijo, da Rohingje same požigajo svoje vasi.

Tudi Bangladeš zapira vrata
Konflikt izvira iz zaostritve odnosov med mjanmarski budisti theravadske šole in Rohingjo, muslimansko manjšino, ki izvira iz Bangladeša, a njeni pripadniki povečini živijo v Mjanmaru že nekaj generacij. Nasilni pregon Rohingj je sprožil eno najhujših begunskih kriz na svetu.
Lanska izvolitev Aung San Su Či, Nobelove nagrajenke za mir, za vodjo Mjanmara je zbudila upe, da bo vlada Rohingje zaščitila, še posebej, ker je Su Či napovedala, da se bo trudila za "mir in narodno spravo", a je v praksi mjanmarska vojska ohranila večji del nadzora pri vladanju državi kar se tiče varnostnih vprašanj, pod kar sodi tudi vprašanje Rohingj. Poleg tega pa je Su Či za zdaj glede muslimanske manjšine še kar pomenljivo tiho.

Tudi Bangladeš Rohingj ne sprejema odprtih rok ter se upira pozivom, naj odpre meje za pol milijona Rohingj, ki še ostajajo v Mjanmaru, in krepi nadzor na mejah. V Bangladešu je glavna veroizpoved islam in številni v državi so ogorčeni nad ravnanjem z muslimani čez mejo.

V torek je policija na tisočim gorečim muslimanom preprečila pohod do mjanmarskega veleposlaništva v Daki, pred katerim so hoteli protestirati proti "genocidu" nad Rohingjami. Kot je za AFP povedal Shiblee Noman z daške policije, se je protestnega pohoda udeležilo okoli 10.000 muslimanov. "Bili so mirni," je še dodal.

V Bangladešu že živi več kot 230.000 Rohingj, večinoma nezakonito, okoli 32.000 pa jih je uradno prijavljenih kot begunci.