Annan je od konca avgusta sicer na čelu svetovalnega odbora, ki mjanmarski vladi med drugim svetuje pri preprečevanju sporov, humanitarni pomoči, spravi in vzpostavitvi institucij. Odbor naj bi vladi pomagal tudi pri reševanju sporov v pokrajini Rekina, kjer živi muslimanska etnična skupina Rohingja.

Nekdanji generalni sekretar svetovne organizacije poudarja, da odbor nima vloge inšpektorjev ali policistov, in obljublja, da bo deloval objektivno in nepristransko. Njegov poziv k čezmejnemu sodelovanju je sicer sprožil kritiko mjanmarskih nacionalistov, ki vztrajajo, da so napetosti izključno notranja zadeva. Annana je ob prihodu v Mjanmar v torek na letališču pričakalo več sto protestnikov, ki nasprotujejo mednarodnemu posredovanju v sporih.

Težave tako muslimanov kot budistov
Annan se je v Mjanmaru srečal tudi s predstavniki ljudstva Rohingja, ki so ga seznanili s problematiko prostega gibanja in dostopa do zdravstvene oskrbe. Aktivistka Aung Vin je dejala, da Annanov obisk pozdravljajo.

Budistično prebivalstvo v Rakini pa se je na srečanju z Annanom pritožilo, da se počuti zanemarjeno od mednarodne skupnosti.

Odbor, ki ga vodi Annan, je ustanovila nova mjanmarska vlada, ki jo vodi stranka nekdanje voditeljice mjanmarske opozicije in Nobelove nagrajenke za mir Aung San Su Či, njegov namen pa je zagotoviti trajne rešitve za zapletene razmere v Rakini. Aung San Su Či je bila sicer deležna kritik nekaterih organizacij za človekove pravice, ker je ob izogibanju stopnjevanju spopadov v javnosti premalo izpostavljala težavne razmere ljudstva Rohingja.

Sektaško nasilje pretresa Mjanmar
Mjanmar od leta 2012 pretresa sektaško nasilje, zaradi katerega je moralo 100.000 pripadnikov ljudstva Rohingja zapustiti svoje domove. Muslimanskemu ljudstvu, ki so manjšina v pretežno budističnem Mjanmaru, zanikajo pravico do državljanstva, omejujejo pa jim tudi nekatere druge pravice in storitve.

ZN je junija objavil poročilo o manjšinah v Mjanmaru, v katerem so opozorili, da bi bilo lahko ljudstvo Rohingja žrtev zločinov proti človečnosti.

Uradno vladno sporočilo imena Rohingja sicer ne omenja, saj naj bi šlo zgolj za nezakonite pribežnike iz sosednjega Bangladeša. Aung San Su Či je budiste junija poskušala pomiriti z uvedbo uradnega poimenovanja kot muslimani regije Rakina, kar pa je v pokrajini sprožilo množične proteste in zahteve nekaterih lokalnih budistov, naj jih v tem primeru obravnavajo kot pripadnike skupnosti Bengalis.